Pojdi na vsebino

Edita Wesseška

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Edita Wesseška
Kronanje kraljice Edite, ilustracija Mateja Pariškega, 13. stoletje
Kraljica soproga Anglije
Tenure23. januar 1045 – 5. januar 1066
Kronanje23. januar 1045, Old Minster, Winchester
Rojstvook. 1025
Smrt18. december 1075
Winchester, Hampshire, Anglija
Pokop
Westminstrska opatija, Anglija
ZakonecEdvard Spovednik
RodbinaGodwin
OčeGodwin, grof Wesseški
MatiGita Thorkelsdóttir
Poklickraljevska soproga

Edita Wesseška (staroangleško Ealdgyth) je bila po poroki z Edvardom Spovednikom od leta 1045 do njegove smrti leta 1066 kraljica soporoga Anglije, * ok. 1025, † 18. december 1075.

Za razliko od večine angleških kraljic v 10. in 11. stoletju je bila kronana.[1] Glavni vir podatkov o njenem življenju je delo Vita Ædwardi regis (Življenje kralja Edvarda), ki ga je sama naročila in je neizogibno pristransko.[2]

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]

Edita je bila hči Godwina Wesseškega, najmočnejšega grofa v Angliji. Njena mati Gita je bila sestra danskega grofa Ulfa, svaka Knuta Velikega. Rojena je bila verjetno leta 1027 ali prej.[3] Njeno prvotno ime je bilo Gita, po poroki s kraljem Edvardom Spovednikom pa se je preimenovala v Ealdgyth (Edith, Edita). Imela je brate Svena (ok. 1020–1052), Harolda, kasnejšega kralja Harolda II. (ok. 1022–1066), Tostiga (ok. 1026–1066), Girta (ok. 1030–1066), Lefvina (ok. 1035–1066) in Vulfnota (ok. 1040–1094). Imela je tudi mlajši sestri Gunhildo (ok. 1035–1080) in Elfgifu (ok. 1035–?). Natančni datumi rojstev njenih bratov in sester niso znani. Prvorojenec je bil zagotovo Sven, drugi pa je bil Harold,[4]rojen okoli leta 1020.[5][6]

Edita je odraščala v opatiji Wilton. Bila je dobro izobražena, govorila več jezikov, vključno z angleščino, danščino, francoščino, Irsko gelščino in latinščino, kar je pridobila verjetno v Wiltonu.[7] Ostala je navezana na samostan in v poznejših letih obnovila njegovo cerkev.[8] V Wiltonu se je izobraževala tudi njena nečakinja Gunhilda Wesseška.

Knjiga Življenje kralja Edvarda poudarja njeno pobožnost. Pomagala je valižanskemu škofu Gisu pridobiti sredstva za njegov sedež in podarila zemljišča opatiji Abingdon. Menihi iz Eveshama so trdili, da je dala v Gloucester prinesti relikvije iz številnih samostanov, da bi si lahko izbrala najboljše. Ko je angleški dvor obiskal Gervin, opat iz Saint-Riquierja, je zavrnil njen pozdravni poljub, kar jo je užalilo. Edvard jo je zato oštel, ona pa je zatem celo spodbujala cerkvene može, naj ne poljubljajo žensk, čeprav temu običaju niso nasprotovali.[3]

Edita je v zelo kratkem času izgubila štiri brate. Tostig je umrl 25. septembra 1066 v bitki pri Stamford Bridgeu. Trije drugi – Harold, Girt in Lefvin – so umrli manj kot tri tedne pozneje, 14. oktobra 1066, v bitki pri Hastingsu.[9]

Poroka in življenje v vlogi kraljice

[uredi | uredi kodo]

Edita in Edvard sta se poročila 23. januarja 1045.[3] Za razliko od večine soprog anglosaških kraljev v 10. in 11. stoletju je bila Edita kronana. Zakonca nista imel otrok. Kasnejši cerkveni pisci so trdili, da bodisi zato, ker se je Edvard zaobljubil celibatu, bodisi zato, ker je zavrnil sklenitev zakona zaradi svojega odpora do Editine družine. Sodobni zgodovinarji to zavračajo.[10]

Leta 1051 so se Godwin in njegova sinova sprli z Edvardom in pobegnili iz države. Edito so poslali v samostan, verjetno zato, ker ni imela otrok in je Edvard upal, da se bo od nje ločil.[3][11] Ko sta se Godwina leta 1052 vrnila v Anglijo in seboj pripeljala vojsko, je bila Edita ponovno postavljena na prestol. V poznejših letih je postala ena od Edvardovih ožjih svetovalcev.[12]

Kot kraljeva soproga je bila odgovorna za njegovo kraljevsko podobo. Naročala je njegov nakit in imela zaposlenega vsaj enega zlatarja. Ko je Edvard umrl, je bila najbogatejša ženska v Angliji in četrta najbogatejša oseba za kraljem, canterburyjskim nadškofom Stigandom in svojim bratom Haroldom. V lasti je imela zemljo, ki ji je prinašala med 1570 in 2000 funtov letno.[13]

Bila je blizu svojemu bratu Tostigu in leta 1055 s Haroldom zagotovila njegovo imenovanje za grofa Northumbrije. Tostig ni bil priljubljen vladar. Leta 1064 so Edito na dvoru obtožili, da je v Tostigovem interesu načrtovala umor northumbrijskega plemiča Gospatrika. Ko je bil Tostig leta 1065 verjetno na lovu s kraljem Edvardom, ko so se severnjaki uprli in za grofa izvolili Haroldovega svaka Morkarja. Tostig je Harolda obtožil zarote z uporniki. Harold je obtožbe ovrgel z javno prisego. Edvard je zahteval, da se upor zatre, vendar angleški thegni na njegovo in Editino jezo ukaza niso hoteli izvršiti. Morkar je bil potrjen za grofa, Tostig pa je bil prisiljen oditi v izgnanstvo.[3][14][15]

Kasnejše življenje in smrt

[uredi | uredi kodo]

Edvarda je po smrti 5. januarja 1066 nasledil Editin brat Harold Godwinson. V bitki pri Stamford Bridgeu 25. septembra 1066 in bitki pri Hastingsu 14. oktobra 1066 je Edita izgubila štiri od svojih preostalih bratov: Tostiga, Harolda, Girta in Leofvina. Njen brat Vulfnot, ki je bil leta 1051 izročen Edvardu Spovedniku kot talec, je kmalu zatem postal ujetnik Viljema Osvajalca in ostal v ujetništvu v Normandiji. Edita je s tem postala edina visoka članica družine Godwin na angleških tleh, ki je preživela normansko osvajanje, saj so Haroldovi sinovi pobegnili na Irsko.

Po Edvardovi smrti je Edita prebirala življenja angleških svetnikov in posredovala informacije o svetem Kenelmu njegovemu hagiografu Goscelinu.[16] Umrla je v Winchesterju 18. decembra 1075. [3] Matej Pariški je zabeležil, da je pred smrtjo že nekaj časa trpela zaradi bolezni.[17] Pokopana je bila ob možu v Westminstrski opatiji. Njen pogreb je organiziral kralj Viljem.[17] Rokopis D Anglosaške kronike o tem poroča:

Lady Edita je umrla sedem noči pred božičem v Winchesterju. Bila je žena kralja Edvarda, kralj [Viljem] pa jo je dal z veliko častjo pripeljati v Westminster in jo položiti poleg kralja Edvarda, njenega gospoda.[17]

Leta 2006 jo je umetnostna zgodovinarka Carola Hicks predlagala kot kandidatko za avtorico tapiserije iz Bayeuxa.[18][19]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Pauline Stafford, 'Edith, Edward's Wife and Queen', v Richard Mortimer, ur., Edward the Confessor: The Man and the Legend, The Boydell Press, 2009, str. 119, 129–130.
  2. ↑ Stafford, 2009, str. 119–120
  3. 1 2 3 4 5 6 Williams, ODNB, Edith
  4. ↑ Mason House of Godwine, str. 10
  5. ↑ Harold Godwinson
  6. ↑ Rex Harold, str. 31
  7. ↑ Tyler, 2017, str. 209
  8. ↑ Stafford, 2009, str. 121–126
  9. ↑ Gytha Thorkelsdóttir
  10. ↑ Frank Barlow, Edward the Confessor, Yale University Press: London, 1997, str. 82.
  11. ↑ Stafford, 2009, str. 133–138
  12. ↑ Barlow, str. 167.
  13. ↑ Stafford, 2009, str. 126–128
  14. ↑ William M. Aird, Tostig, Oxford Online Dictionary of National Biography, 2004
  15. ↑ Stafford, 2009, str. 135
  16. ↑ Stafford, 2009, strt. 125
  17. 1 2 3 Stafford, Queen Emma and Queen Edith, str. 278–279.
  18. ↑ BBC Radio 4, Woman's Hour, 22. maj 2006
  19. ↑ Carola Hicks, The Bayeux Tapestry: The Life of a Masterpiece ISBN 0-7011-7463-3)

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Frank Barlow (1997) Edward the Confessor, Yale University Press: London
  • Pauline Stafford (1997). Queen Emma and Queen Edith: Queenship and Women's Power in Eleventh-Century England, Blackwell ISBN 0-631-16679-3
  • Stafford, Pauline (2009). 'Edith, Edward's Wife and Queen', pp. 129–138 in Richard Mortimer ed., Edward the Confessor: The Man and the Legend, The Boydell Press ISBN 978-1-84383-436-6
  • Tyler, Elizabeth M. (2017). England in Europe: English Royal Women and Literary Patronage, c.1000–c.1150. University of Toronto Press
  • Williams, Ann (2004). »Edith (d. 1075)«. Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/8483. Pridobljeno 15. junija 2008.
Edita Wesseška
Rojen: ok. 1025 Umrl: 18. december 1075
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Ema Normandijska		 Kraljica soproga Angležev
1045–1066		 Naslednik: 
Edita Mercijska
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Edita_Wesseška&oldid=6559019«