Ebrahim Raisi
| Ebrahim Raisi | |
|---|---|
| ابراهیم رئیسی | |
| Predsednik Irana | |
| Na položaju 3. avgust 2021 – 19. maj 2024 | |
| Predhodnik | Hasan Rohani |
| Naslednik | Masud Pezeškian |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | Ebrahim Raisolsadati 14. december 1960 Mašhad, Iran |
| Smrt | 19 maj 2024 (63 let) Blizu kraja Uzi, Vzhodni Azerbajdžan, Iran |
| Politična stranka | Islamska republikanska stranka |
| Otroci | 2 |
| Poklic | politik, kadi, fakih, klerik |
| Podpis | |
Ebrahim Raisolsadati, bolj znan kot Ebrahim Raisi, iranski politik, * 14. december 1960, Mašhad, † 19. maj 2024, Uzi.
Bil je dolgoletni iranski politik, med letoma 2021 in 2024 tudi osmi predsednik Irana. Med mandatom je umrl v helikopterski nesreči 19. maja 2024, ko se je vračal iz obiska v Azerbajdžanu.[1][2][3] Bil je dvanajstniški šiitski muslimanski pravnik in del skupine principlistov.
Mladost
[uredi | uredi kodo]Raisi je bil zet Ahmada Alamolhode, velikega imama svetišča Imama Reze. Oče je umrl, ko je bilo Ebrahimu pet let.[4][5] Študij duhovništva je začel pri 15 letih.

Po iranski revoluciji leta 1979 je opravljal več položajev v iranskem pravosodnem sistemu, med drugim je bil tožilec v Karadžu, tožilec v Hamadanu ter namestnik tožilca in tožilec v Teheranu. Raisi je bil del teheranske veje tako imenovane "iranske komisije za smrt leta 1988". Pod vodstvom velikega ajatole Homeinija je ta komisija usmrtila na tisoče iranskih političnih zapornikov;[6][7] zaradi svoje vloge pri tem si je Raisi prislužil vzdevek: "teheranski mesar".[8] Posebni poročevalci Združenih narodov in druge organizacije so ga obtožili zločinov proti človeštvu.
Bil je tudi namestnik vrhovnega sodnika (2004–2014), generalni državni tožilec (2014–2016) in vrhovni sodnik (2019–2021).
Politika
[uredi | uredi kodo]
Va volitvah leta 2006 je bil prvič izvoljen v skupščino strokovnjakov iz province Južni Horasan. Od leta 2016 do 2019 je bil skrbnik in predsednik bonjada Astan Quds Razavi.
Raisi je leta 2017 kandidiral za predsednika države kot kandidat konservativne Ljudske fronte islamskih revolucionarnih sil, a je izgubil proti takratnemu predsedniku Hasanu Rouhaniju. Prejel je 38 odstotkov glasov. Na predsedniški položaj je bil izvoljen na volitvah leta 2021.
Raisi velja za predstavnika trde linije v državi; med njegovim predsedovanjem je prišlo do zastoja v pogajanjih z ZDA. Med Raisijevim mandatom je Iran okrepil bogatenje urana, oviral mednarodne inšpekcijske preglede, se pridružil Šanghajski organizaciji in bloku BRICS ter podpiral Rusijo pri njeni invaziji na Ukrajino. Iran je med vojno v Gazi izvedel tudi več raketnih napadov in napadov z brezpilotnimi letalniki na Izrael ter nadaljeval z oboroževanjem posredniških skupin, kot sta Hezbolah in gibanje Hutijevcev.
- Ajatola Hameneji, Bašar al Asad in Raisi, maj 2022
- Raisi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in turškim predsednikom Redžepom Tajipom Erdoğanom na vrhu Iran-Rusija-Turčija v Teheranu, julij 2022
- Raisi z japonskim premierjem Fumiem Kišido, september 2022
Politična stališča
[uredi | uredi kodo]
Raisi je v iranski politiki veljal za predstavnike trde linije, bil je tudi član frakcije Principistov.[9][10] Odločno je podpiral spolno segregacijo. Leta 2014 je v intervjuju o načrtovani segregaciji v teheranski občini je dejal: »Mislim, da je to dobra poteza, ker večina žensk bolje opravlja svoje delo v popolnoma sproščenem vzdušju in je potrebna telesna pripravljenost.« [11] Bil je podpornik islamizacije univerz, nadzorovanja interneta in cenzure zahodne kulture.[12][13][14] Raisi je trdil, da so gospodarske sankcije priložnost.[15] Izjavil je, da je amputacija rok tatovom, ki temelji na zelo strogi razlagi šeriatskega prava,[16] ena od »naših časti« in da takšne kazni ne bodo omejene na zdaj in se bodo nadaljevale tudi v prihodnje.[17][18] Izjavil je, da bi ga bilo treba spoštovati in mu izkazati spoštovanje zaradi njegove vloge pri iranskih množičnih usmrtitvah političnih zapornikov leta 1988.[19]
Raisi je bil eden od devetih iranskih uradnikov, ki so bili novembra 2019 na seznamu sankcij ameriškega zunanjega ministrstva zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic.[20] Ameriški urad za nadzor tujega premoženja[21][22] ga je sankcioniral v skladu z izvršnim odlokom 13876. Mednarodne organizacije za človekove pravice in posebni poročevalci Združenih narodov so ga obtožili zločinov proti človeštvu.[23] Vložena je bila uradna zahteva za aretacijo Raisija zaradi zločinov proti človeštvu, če bi se udeležil konference Združenih narodov o podnebnih spremembah leta 2021 na Škotskem.[24]
Raisi je javno podvomil o zgodovinski verodostojnosti holokavsta. Ko so ga v oddaji 60 Minutes na CBS vprašali, ali verjame, da se je holokavst zgodil, je Raisi izjavil: »Obstajajo nekateri znaki, da se je zgodil. Če je tako, bi morali dovoliti, da se to razišče.«[25][26][27]
Potencialni ajatola
[uredi | uredi kodo]Raisija je več virov označilo kot najverjetnejšega naslednika iranskega vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja.[28][29][30][31]
Leta 2024 je revija Time poročala, da sta bila tako Ebrahim Raisi kot Mojtaba Hamenej, Hamenejev sin, glavna kandidata za ta položaj.[32]
Smrt
[uredi | uredi kodo]
19. maja 2024 so Raisi, zunanji minister Hosein Amir-Abdolahian in več drugih uradnikov umrli v strmoglavljenju helikopterja v bližini vasi Uzi v provinci Vzhodni Azerbajdžan.[33] Raisi je bil drugi iranski predsednik, ki je umrl na položaju, po Mohammadu-Aliju Rajaiju, ki je umrl v bombnem napadu leta 1981.[34]
Osebno življenje
[uredi | uredi kodo]Raisi je bil poročen z Džamileh Alamolhodo, hčerko imama v Mašhadu, Ahmada Alamolhode.[35] Je izredna profesorica na teheranski univerzi Šahid Behešti in predsednica univerzitetnega inštituta za temeljne študije znanosti in tehnologije.[36] Imela sta dve hčerki.[37] Ena od njunih hčera je študirala na univerzi Šarif, druga pa na teheranski univerzi.[37][38]
Dela
[uredi | uredi kodo]- "Predavanja o pravilih sodne prakse", vključno s tremi zvezki (v sodnem, ekonomskem in verskem delu)
- Erse-Bi-Wares ( Dedovanje brez dedičev ); in kolizijo načel in navzkrižja v sodni praksi in pravu.[39]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Gambrell, Jon (20. maj 2024). »Iran's president, foreign minister and others found dead at helicopter crash site, state media says«. AP News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ Taylor, Jerome (20. maj 2024). »Drone footage shows wreckage of crashed helicopter«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ »Iran's president, foreign minister martyred in copter crash«. Mehr News Agency. 20. maj 2024.
- ↑ Gambrell, Jon (20. maj 2024). »Iran's president, foreign minister and others found dead at helicopter crash site, state media says«. AP News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ Taylor, Jerome (20. maj 2024). »Drone footage shows wreckage of crashed helicopter«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ Gambrell, Jon (20. maj 2024). »Iran's president, foreign minister and others found dead at helicopter crash site, state media says«. AP News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ Taylor, Jerome (20. maj 2024). »Drone footage shows wreckage of crashed helicopter«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ Da Silva, Chantal (20. maj 2024). »Grief, but also relief for some, after Iran President Raisi dies in helicopter crash«. NBC News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 22. maja 2024.
- ↑ Yee, Vivian (19. junij 2021). »Iranian Hard-Liner Ebrahim Raisi Wins Presidential Vote«. NYT. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. junija 2021. Pridobljeno 19. junija 2021.
- ↑ »Iran has rigged its election to favour Ebrahim Raisi, a hardliner«. The Economist. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2021. Pridobljeno 19. oktobra 2021.
- ↑ Taylor, Jerome (20. maj 2024). »Drone footage shows wreckage of crashed helicopter«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ »Iran's president, foreign minister martyred in copter crash«. Mehr News Agency. 20. maj 2024.
- ↑ Gambrell, Jon (20. maj 2024). »Iran's president, foreign minister and others found dead at helicopter crash site, state media says«. AP News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ »Iran's president, foreign minister martyred in copter crash«. Mehr News Agency. 20. maj 2024.
- ↑ Gambrell, Jon (20. maj 2024). »Iran's president, foreign minister and others found dead at helicopter crash site, state media says«. AP News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ »Iran's president, foreign minister martyred in copter crash«. Mehr News Agency. 20. maj 2024.
- ↑ Gambrell, Jon (20. maj 2024). »Iran's president, foreign minister and others found dead at helicopter crash site, state media says«. AP News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ Taylor, Jerome (20. maj 2024). »Drone footage shows wreckage of crashed helicopter«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ Gambrell, Jon (20. maj 2024). »Iran's president, foreign minister and others found dead at helicopter crash site, state media says«. AP News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ Gambrell, Jon (20. maj 2024). »Iran's president, foreign minister and others found dead at helicopter crash site, state media says«. AP News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ Taylor, Jerome (20. maj 2024). »Drone footage shows wreckage of crashed helicopter«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ »Iran's president, foreign minister martyred in copter crash«. Mehr News Agency. 20. maj 2024.
- ↑ Gambrell, Jon (20. maj 2024). »Iran's president, foreign minister and others found dead at helicopter crash site, state media says«. AP News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ »Iran's president, foreign minister martyred in copter crash«. Mehr News Agency. 20. maj 2024.
- ↑ Gambrell, Jon (20. maj 2024). »Iran's president, foreign minister and others found dead at helicopter crash site, state media says« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
{{navedi splet}}: Prezrto besedilo »website[AP News« (pomoč) - ↑ Taylor, Jerome (20. maj 2024). »Drone footage shows wreckage of crashed helicopter«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ »With the fate of Raisi in question, his denial and hatred for Jews and Israel takes the spotlight«. The Jerusalem Post (v angleščini). 19. maj 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ Vatanka, Alex (12. april 2017). »The Supreme Leader's Apprentice Is Running for President«. Foreign Policy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2017. Pridobljeno 22. maja 2017.
- ↑ Taylor, Jerome (20. maj 2024). »Drone footage shows wreckage of crashed helicopter«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ »Iran's president, foreign minister martyred in copter crash«. Mehr News Agency. 20. maj 2024.
- ↑ Gambrell, Jon (20. maj 2024). »Iran's president, foreign minister and others found dead at helicopter crash site, state media says«. AP News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ Gambrell, Jon (20. maj 2024). »Iran's president, foreign minister and others found dead at helicopter crash site, state media says«. AP News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ Gambrell, Jon (20. maj 2024). »Iran's president, foreign minister and others found dead at helicopter crash site, state media says«. AP News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ »Iran's president, foreign minister martyred in copter crash«. Mehr News Agency. 20. maj 2024.
- ↑ Gambrell, Jon (20. maj 2024). »Iran's president, foreign minister and others found dead at helicopter crash site, state media says«. AP News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- ↑ Taylor, Jerome (20. maj 2024). »Drone footage shows wreckage of crashed helicopter«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.
- 1 2 »مشخصات شناسنامهای 6 کاندیدای ریاستجمهوری«. 21. april 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2019. Pridobljeno 21. aprila 2017.
- ↑ »Iran's president, foreign minister martyred in copter crash«. Mehr News Agency. 20. maj 2024.
- ↑ Taylor, Jerome (20. maj 2024). »Drone footage shows wreckage of crashed helicopter«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2024. Pridobljeno 20. maja 2024.