Dvotaktni dizelski motor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Dvotaktni dizelski motor je vrsta dizelskega motorja z notranjim izgorevanjem, ki deluje na principu dveh taktov. Sicer se je med leti 1900 do 1930 večinoma uporabljalo štiritaktni dizelski motor. V 1930ih so tehnološke novosti privedle do precej boljših sposobnosti dvotaktnih motorjev. [1]

Dvotaktni motorji so bolj preprosti mehanično, vendar pa bolj zahtevni termodinamično in aerodinamično. Štirje takti (sesanje, kompresija, vžig in izpuh) se morajo izvesti v eni revoluciji pogonske gredi. Vsi dvotaktni dizelski motorji potrebujejo prisilno dovajanje zraka: mehanični ventilator ali pa turbopolnilnik. Za razliko dvotaktni Ottojevi (bencinski) motorji ne potrebujejo turbopolnilnika za delovanje.

Uporabljajo se za pogon lokomotiv, tankov, offroad tovornjakov, veliki pa za pogon ladij ali pa generiranje elektrike. Ob izumu parne turbine je veliko tovornih ladij uporabljalo ta način pogona, ki se je potem spremenil na dizelska zaradi večjih izkoristkov. Premer cilindrov dosega 960 mm pri Wartsila RTA96 in celo 1080 mm pri MAN B&W K108ME. Posebnost velikih dizelskih motorjev je dolg hod valja, s čimer doesežemo večjo ekspanzijo in dobim večje tehnično delo. Pri avtomobilskih motorjih je hod valja približno enak premeru cilindra t.i. (ang. Squared engine).

Izkoristek velikih ladijskih dvotaktnih dizelskih je okrog 50%, torej največ od vseh motorjev z notranjim izgorevanjem (najboljša plinska turbina v enem ciklu nekaj čez 40%). Poraba goriva je tako 171 g/(kW·h). Uporabljajo poceni gorivo mazut (ang. Bunker Fuel), ki ga je treba pred uporabo ogreti, da sploh teče. Največkrat se uporablja CommonRail sistem za vbrizg goriva. Kljub nizki kvaliteti goriva, delujejo motorji z majhno obrabo cilindrov, zelo zanesljivo in efektivno. Vendar pa potrebujeo za delovanje sorazmerno drago mazalno olje. Veliki ladijski motorji delujejo pri nizkih vrtljaji okrog 100 ali manj vrtljajev na minuto, sposobni so celo samo 22 RPM. Propeler je največkrat kar direktno (brez reduktorja) povezan na glavno gred. Štart velikih dvotaktnihi motorjev za ladje se izvede s pomočjo stisnjenega zraka.

Tehnične specifikacije[uredi | uredi kodo]

Primer Wärtsilä-Sulzer RTA96-C:

Konfiguracija Dvotaktni turbopolnjeni vrstni dizelski motor, 6 do 14 valjev
Premer cilindra 960 mm
Dolžina hoda valja 2,500 mm
Delovna prostornina 1,820 litrov na valj
Hitrost 22–102 RPM
Navor 7603850NM (5,608,310 lbf·ft) @ 102 rpm
Sreednji efektivni tlak 1.96 MPa pri polni moči , 1.37 MPa pri največjem izkoristku (85%)
Srednja hitrost bata 8.5 m/S
Specifična poraba goriva 171 g/(kW·h)
Moč do 5,720 kW na valj, 34,320–80,080 kW (46,680–108,920 KM skupaj
Razmerje moč/teža 29,6 do 34,8 kW na tono, 2300 ton za 14-cilindrično verzijo
Masa goriva na cilinder (1 cikel) ~160 g @ ob polni moči

Proizvajalci dvotaktnih motorjev[uredi | uredi kodo]

Zanimivo je, da so najmanjši batni motorji dvotaktni bencinski (moč okrog 1 KM ali manj) in največji batni motorji tudi dvotaktni in sicer dizelski (136.000 KM).

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Sloan 1964, str. 341–353.