Dvorana stoletnice, Vroclav
| Centennial Hall | |
|---|---|
Hala Stulecia | |
 Logo of the Centennial Hall | |
 Centennial Hall after renovation in 2009 | |
 | |
| Splošni podatki | |
| Lokacija | Vroclav, Spodnješlezijsko vojvodstvo, Poljska |
| Koordinati | 51°06′25″N 17°04′38″E / 51.10694°N 17.07722°E |
| Trenutni najemniki | WKS Śląsk Wrocław (pomembne tekme) |
| Začetek gradnje | 1911 |
| Dokončano | 1913 |
| Odprto | 20. maj 1913 |
| Prenovljeno | 2009–2011 |
| Lastnik | Mesto Vroclav |
| Uprava | Mestna hiša d.o.o. iz Vroclava |
| Projektiranje in gradnja | |
| Arhitekt | Max Berg |
| Strukturni inženir | Günther Trauer, Richard Konwiarz, Heinrich Müller-Breslau |
| Glavni izvajalec | Dyckerhoff & Widmann AG (Dywidag) |
| Drugi podatki | |
| Število sedišč | Boks: 11.000 Rokomet: 8500 [Košarka]]: 10.000 Odbojka: 10.000 |
| Uradno ime: Centennial Hall in Wrocław | |
| Tip | kulturno |
| Kriteriji | i, ii, iv |
| Razglasitev | 30. zasedanje, 2006 |
| ID # | 1165 |
| Regija | Evropa in Severna Amerika |
Napačna razglasitev | |
| Razglasitev | 12. april 2005 |
| ID # | Dz. U. z 2005 r. Nr 64, poz. 570[1] |
Dvorana stoletnice (poljsko Hala Stulecia [ˈxala stuˈlɛt͡ɕa]); nemško Jahrhunderthalle), prej imenovana Ljudska dvorana (Hala Ludowa), je zgodovinska stavba v Vroclavu na Poljskem. Zgrajena je bila po načrtih arhitekta Maxa Berga v letih 1911–1913. Max Berg je Dvorano stoletnice zasnoval kot večnamensko strukturo za prirejanje »razstav, koncertov, gledaliških in opernih predstav ter športnih dogodkov«.[2] Dvorana se še naprej uporablja za športne dogodke, poslovna srečanja in koncerte.[3]
Kot zgodnja znamenitost armiranobetonske arhitekture je stavba postala eden od uradnih poljskih nacionalnih zgodovinskih spomenikov (Pomnik historii), kot je bilo imenovano 20. aprila 2005, skupaj s paviljonom štirih kupol, pergolo in Iglico.[1] Njen seznam vzdržuje Poljski odbor za nacionalno dediščino. Leta 2006 je bila uvrščena tudi na seznam svetovne dediščine UNESCO.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]_(cropped).jpg)
V šlezijski prestolnici Breslau je 10. marca 1813 pruski kralj Friderik Viljem III. s svojim razglasom An Mein Volk ('Mojemu ljudstvu') pozval prusko ljudstvo, naj se upre Napoleonovi okupaciji. V tem razglasu je kralj Friderik ustanovil tudi odlikovanje Železni križec, ki je kasneje postalo najbolj znano nemško vojaško čast in simbol. Oktobra istega leta je bil Napoleon poražen v bitki pri Leipzigu.
Otvoritev dvorane je bila del praznovanja 100. obletnice bitke v Nemškem cesarstvu, od tod tudi ime Jahrhunderthalle. Občinske oblasti Breslaua so zaman čakale na državno financiranje in so morale ogromne stroške na koncu kriti iz lastnih žepov. Urejanje okolice in stavbe okoli dvorane je zasnoval Hans Poelzig, odprte pa so bile 20. maja 1913 v prisotnosti prestolonaslednika Viljema Hohenzollernskega. Na posestvu je ogromen ribnik s fontanami, ki ga obdaja ogromna betonska pergola v obliki polovice elipse. Onkraj njega, proti severu, je bil ustvarjen japonski vrt. Šlezijski avtor Gerhart Hauptmann je za to priložnost posebej pripravil igro Festspiel in deutschen Reimen, vendar so nacionalnokonservativni krogi uprizoritev Maxa Reinhardta zaradi njenih antimilitarističnih teženj ustavili.
Po spominskih dogodkih je stavba služila kot večnamenski rekreacijski objekt, ki je stal na razstavišču, prej namenjenem konjskim dirkam. Leta 1931 je bila eno od prizorišč shoda Der Stahlhelm, Bund der Frontsoldaten, na katerem so njeni člani izrazili svoje nestrinjanje z medvojno nemško-poljsko mejo in iredentistične zahteve do Poljske in Litve.[4]
Med obleganjem Breslaua v drugi svetovni vojni je bila v veliki meri prizanesena uničenju. Po vojni, ko je mesto postalo del Poljske v skladu s Potsdamskim sporazumom iz leta 1945, so sovjetsko nameščene komunistične oblasti dvorano preimenovale v Hala Ludowa ('Ljudska dvorana'). Leta 1948 je bila pred njo postavljena 106 m visoka igličasta kovinska skulptura, imenovana Iglica. Dvorana je bila obsežno prenovljena leta 1997 in leta 2010. Nedavno je postal uradni poljski prevod izvirnega nemškega imena, Hala Stulecia.
Dvorana stoletnica je gostila EuroBasket 1963 in skupino predkroga turnirja EuroBasket 2009.[5] Gostila je tudi svetovno prvenstvo v rokoborbi 1997, evropsko prvenstvo v judu 2000, evropsko prvenstvo v odbojki za ženske 2009, svetovno prvenstvo v dvigovanju uteži 2013, svetovno prvenstvo v odbojki za moške FIVB 2014 in evropsko prvenstvo v rokometu za moške 2016.
Po prenovi v letih 2009–2011 lahko arena zdaj sprejme 10.000 ljudi. Oktobra 2014 je stavba od fundacije Getty prejela 200.000 dolarjev nepovratnih sredstev za prenovo v okviru programa nepovratnih sredstev Keeping It Modern, ki ga je mesec dni prej ustanovila ameriška fundacija.[6]
Stavba je bila uporabljena za snemanje prizorov v notranjosti arene v filmu Igre lakote: Balada o pticah pevkah in kačah.[7]
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]
Kupola je bila izdelana iz armiranega betona in z notranjim premerom 69 m in višino 42 m je bila v času gradnje največja stavba te vrste. Simetrična štirilistna oblika z velikim krožnim osrednjim prostorom sprejme 7000 ljudi. Kupola je visoka 23 m in je izdelana iz jekla in stekla. Jahrhunderthalle je postala ključna referenca za razvoj armiranobetonskih konstrukcij v 20. stoletju.
V središču stavbe je vrhunska kupola z laterno. Od znotraj je na vrhu kupole jasno viden vzorec železnega križa;[8] zato je bilo središče stavbe v času komunistične dobe na Poljskem zakrito.[9]
Orgle
[uredi | uredi kodo]
Dvorana je bila prvotno opremljena z orglami Sauer, ki jih je izdelal Walcker Orgelbau in so se s 15.133 cevmi in 200 režami uvrstile med največje na svetu. 24. septembra 1913 je nanje prvi zaigral Karl Straube, ki je izvedel Maxa Regerja Introdukcijo, Passacaglio in Fugo, op. 127, posebej napisane za to priložnost. Večina delov orgel je bila po drugi svetovni vojni prenesena v obnovljeno Vroclavsko stolnico.
Dostop
[uredi | uredi kodo]Dvorana leži vzhodno od središča mesta, vendar je do nje enostavno priti s tramvajem ali avtobusom.
V dvorani je center za obiskovalce, ki je odprt od četrtka do nedelje med 10. in 18. uro z majhno vstopnino.
Stavbo in okolico pogosto obiskujejo turisti in domačini. Stoji v bližini drugih priljubljenih turističnih znamenitosti, kot so živalski vrt v Vroclavu, japonski vrt in pergola z multimedijsko fontano.[10]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Rozporządzenie Prezydenta Rzeczypospolitej Polskiej z dnia 13 kwietnia 2005 r. w sprawie uznania za pomnik historii, Dz. U. z 2005 r. Nr 64, poz. 570
- ↑ Cervinkova, Hana; Golden, Julia (2014). Gonzalez, ed. "Centennial Hall in Wroclaw: Re-Envisioning A Protected Urban Landscape Against the Backdrop of Changing European Borders and Identities". Landscape Anthropology in European Protected Areas (Valencia, Spain).
- ↑ »About the Hall«. Hala Stulecia (v britanski angleščini). Pridobljeno 27. maja 2021.
- ↑ Fiedor, Karol (1968). »Antypolska działalność Stahlhelmu. Zjazd wrocławski w 1931 roku«. Śląski Kwartalnik Historyczny Sobótka (v poljščini). Wrocław: Zakład Narodowy im. Ossolińskich. XXIII (2): 265–267.
- ↑ Kibice wywalczyli nam polskie mecze Arhivirano 2009-04-14 na Wayback Machine., 15 January 2007
- ↑ Anna Cymer, Wrocław’s Centennial Hall Receives Getty Foundation's Keeping It Modern Grant, Culture.pl, 8 October 2014
- ↑ Zemler, Emily (17. november 2023). »On Location: 'The Hunger Games: The Ballad of Songbirds and Snakes' Brings the Saga to Germany and Poland«. Condé Nast Traveler.
- ↑ Cf. a photo
- ↑ Sporni spomin: čustva in spominska politika v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi Naslovnica Tea Sindbæk Andersen, Barbara Törnquist-Plewa
- ↑ »Centennial Hall | Hala Stulecia – Obiekt Światowego Dziedzictwa UNESCO«. halastulecia.pl. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. maja 2019. Pridobljeno 8. maja 2019.
External links
[uredi | uredi kodo]
- Official site (poljsko in angleško)
- Century Hall na Structurae
- archINFORM - Centennial Hall