Drvar
Drvar Дрвар | |
|---|---|
 | |
  Drvar | |
| Koordinati: 44°22′31″N 16°23′01″E / 44.37528°N 16.38361°E | |
| Država |  Bosna in Hercegovina |
| Entiteta | Federacija Bosne in Hercegovine |
| Kanton | Kanton 10 |
| Nadm. višina | 475 m |
| Prebivalstvo (2013)[1] | |
| • Skupno | 3.730 |
| Poštna številka | 80 260 |
| Omrežna skupina | +387 (0)34 |
Drvar [dŕvar][2] je naselje in središče istoimenske občine v zahodni Bosni in Hercegovini. Upravno pripada Kantonu 10 Federacije BiH.
V Jugoslaviji se je imenoval Titov Drvar in nosil odlikovanje mesta heroja.
Zemljepis
[uredi | uredi kodo]Drvar leži v dolini reke Unac med gozdnatimi gorskimi verigami Osječenice (1791 m) na severozahodu, Klekovače (1961 m) na severovzhodu in Vijenca (1539 m) na jugu. Od hrvaške meje je oddaljen približno 12 km po zračni razdalji.
Leži ob magistralni cesti 14.2 Bosanski Petrovac–Bosansko Grahovo severno od prelaza Ploča (985 m). Druge ceste vodijo vzdolž soteske Unca do Bihaća in vzhodno skozi dolino do Prekaje.
Do leta 1978 je imel Drvar postajo na ozkotirni Steinbeisovi železnici od Prijedora in Jajca do Ličke Kaldrme. Železniške povezave so bile v več fazah ukinjene v 70. letih, proga pa demontirana.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Današnji Drvar se je pričel razvijati v času avstro-ogrske okupacije Bosne in Hercegovine, ko je nemški industrialec Otto von Steinbeis začel z izkoriščanjem gozdov. Njegovo podjetje Bosnische Forstindustrie Aktiengesellschaft - Otto von Steinbeis je poleg več žag za svoje potrebe zgradilo veliko omrežje ozkotirne železniške proge, ki je vodila do Knina, Prijedora in Jajca, kot tudi ceste, telefon in telegraf. Za izrabo odpadkov pri predelavi lesa je bila kmalu ustanovljena tovarna celuloze in papirja, začela se je tudi proizvodnja sodov in impregniranega lesa. Tako je Drvar postal središče lesne industrije, ki je kmalu zaposlovalo 2800 ljudi in kamor se je iz Bastasov prenesel sedež občine.[3][4][5]
Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Kraljevine SHS je Steinbeisovo podjetje delovalo naprej pod imenom ŠIPAD.
Druga svetovna vojna
[uredi | uredi kodo]Drvar je najbolj znan po dogodkih v drugi svetovni vojni. Že 27. julija 1941 je pretežno srbsko prebivalstvo organiziralo vstajo proti ustaškemu nasilju v Neodvisni državi Hrvaški.[3][6] Od tedaj do konca vojne je bil Drvar še večkrat zaseden in osvobojen, skupaj pa je bil v času druge svetovne vojne v Jugoslaviji svoboden skoraj 1000 dni.[3][7] V začetku leta 1944 se je v Drvar preselil vrhovni štab NOVJ.[8]
25. maja 1944 zjutraj je nemški Wehrmacht začel kombinirano zračno-kopensko ofenzivo na Drvar s kodnim imenom »Operacija Konjičkov skok«, katere namen je bil zajeti ali ubiti maršala Josipa Broza - Tita. Ob silovitem partizanskem odporu se je Tito z ostalimi člani vrhovnega štaba uspel umakniti iz Drvara in proti Kupreškemu polju, od koder so ga s sovjetskim letalom evakuirali v italijanski Bari in nato na otok Vis.[3][9]
SFR Jugoslavija
[uredi | uredi kodo]V letih po vojni je bil Drvar obnovljen, obujena je bila njegova lesna industrija, razvile pa so se tudi nove kovinske, montažne in preprogarske industrije. Po zaslugi vloge v vojni je sčasoma postal turistična destinacija, ki je privabil približno 200.000 obiskovalcev letno, predvsem v Titovo jamo.[navedi vir]
Maja 1974 je Tito odlikoval mesto z redom narodnega heroja.[10] Novembra 1981 se je mesto preimenovalo v Titov Drvar.[7] To ime je nosilo do razpada Jugoslavije.
Po razpadu Jugoslavije
[uredi | uredi kodo]Večidel vojne, ki je izbruhnila v Bosni in Hercegovini po razpadu Jugoslavije, je bil Drvar pod nadzorom Republike Srbske, avgusta 1995 pa so ga zavzele hrvaške sile. Po Daytonskem sporazumu je postalo del Federacije Bosne in Hercegovine. Srbsko prebivalstvo je skoraj v celoti zbežalo, v izpraznjeno mesto pa je novo politično vodstvo spodbujalo naseljevanje Hrvatov iz osrednje Bosne. Ko so se Srbi začeli vračati na svoje domove, so se soočili z vandalizmom in nasiljem hrvaških nacionalistov, vključno z dvema umoroma in poskusom umora župana Mileta Marčete. V povojnem plenjenju in požiganju je bilo v Drvaru uničenih več domov kot med samo vojno.[11][12]
Čeprav je vrnitev srbskih domačinov v Drvar sčasoma obveljala za najuspešnejši povratek vojnih beguncev čez etnično mejo v Bosni,[12] številne v vojni poškodovane tovarne niso dočakale obnove, druge pa so bile prodane in propadle; po zaprtju zadnjega večjega obrata je brezposelnost v Drvaru dosegla 80 %. Nekateri prebivalci za slabo gospodarsko situacijo krivijo zanemarjanje s strani Federacije BiH.[13]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Po podatkih popisa prebivalstva leta 2013 je v naselju Drvar živelo 3730 ljudi, kar je manj kot polovica predvojnega prebivalstva (8053 po popisu 1991). 85 % prebivalcev je srbske narodnosti, 14 % pa hrvaške.[1]
Drvar, popis 1991; skupaj 8053
|
Občina
[uredi | uredi kodo]
Po vojni v Bosni in po Daytonskem sporazumu je bila iz dela ozemlja predvojne občine Drvar na novo ustanovljena občina Istočni Drvar, ki je bila vključena v Republiko Srbsko; druge vasi so bile priključene občini Bihać, ki se nahaja v Federaciji BiH, vendar znotraj Unsko-sanskega kantona.
Današnja občina poleg istoimenskega središča in sosednjega naselja Drvar Selo obsega še 23 naselij: Ataševac, Bastasi, Brda, Bunčevac, Gruborski Naslon, Kamenica, Ljeskovica, Mokronoge, Motike, Mrđe, Podić, Podovi, Poljice, Potoci, Prekaja, Šajinovac, Šipovljani, Trninić Brijeg, Vidovo Selo, Vrtoče, Zaglavica, Župa in Župica.
Občina ima po popisu 2013 skupno 7036 prebivalcev.[1]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 »Drvar - Popis 2013 u BiH«. statistika.ba (v bosanščini). Pridobljeno 27. junija 2025.
- ↑ »Dŕvar«. Fran/Slovenski pravopis. Pridobljeno 25. marca 2026.
- 1 2 3 4 »O Drvaru«. Vidi Drvar. Pridobljeno 25. marca 2026.
- ↑ Helga Berdan: Die Machtpolitik Österreich-Ungarns und der Eisenbahnbau in Bosnien-Herzegowina 1872 – 1914 (PDF; 8,7 MB), magistrsko delo, Dunaj 2008
- ↑ Opština Drvar: Opštinski razvojni tim (2015). STRATEGIJA RAZVOJA OPŠTINE DRVAR za period 2016 – 2020. godina. str. 10.
- ↑ »BiH: U Drvaru istodobno proslavljali ustanak iz 1941. i komemorirali hrvatske žrtve«. Glas Istre. 27. julij 2021.
- 1 2 Drvar-grad heroj
- ↑ Pirjevec, Jože (2011). Tito in tovariši. Ljubljana: Cankarjeva založba. str. 157. ISBN 978-961-231-844-4.
- ↑ Pirjevec, Jože (2011). Tito in tovariši. Ljubljana: Cankarjeva založba. str. 163–167. ISBN 978-961-231-844-4.
- ↑ Uradni list SFRJ, 28. november 1974, stran 1852 (v makedonščini)
- ↑ Mednarodna krizna skupina (20. avgust 1998). Impunity in Drvar: ICG Balkans Report N° 40. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. februarja 2011.
- 1 2 »Bosnia's Don Quixote« (PDF). Refugees. Zv. 1, št. 114. 1999. str. 14–15.
- ↑ »Bosnia town holds 'funeral' to protest at unemployment«. BBC News. 4. marec 2013.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Spletno mesto občine Drvar
- Bila so Titova mesta, 2. del – dokumentarni film s poglavjem o Drvaru