Druga svetovna vojna v Jugoslaviji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Druga svetovna vojna se je v Jugoslaviji začela 6. aprila 1941, ko so jo napadle, porazile in hitro okupirale sile osi. Jugoslovanska vlada in kralj Peter II. so se umaknili v izgnanstvo. Sile osi so jugoslovanska ozemlja okupirale same ali pa so vzpostavile kolaborantske režime (Neodvisno državo Hrvaško in Vlado narodne odrešitve v Srbiji).

Jugoslovanska vojska je 17. aprila kapitulirala. Ostanki poražene jugoslovanske vojske so se povezali v gverilsko četniško gibanje, ki ga je sprva jugoslovanska vlada v izgnanstvu priznavala za svojo vojsko, so četniki pričeli kolaborirati z okupatorji, pa se jim je odpovedala.

Kmalu po okupaciji je bil ustanovljen Narodnoosvobodilni boj (NOB) pod vodstvom komunistov in Josipa Broza - Tita. NOB (bolje znan kot partizani) je prerasel v najmočnejše odporniško gibanje v okupirani Evropi, ki je razpolagal s celimi divizijami in je bil zmožen osvoboditi in nadzorovati široka območja (republike). 16. decembra 1942 je Adolf Hitler osebno ukazal uničenje partizanskega gibanja, vendar ga okupatorjem ni nikoli uspelo izkoreniniti.[1]

Ob koncu vojne je Jugoslavijo osvobodil NOB s pomočjo Rdeče armade. Komunisti so prevzeli vso oblast in državo preoblikovali v socialistično federativno republiko.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Jugoslavija je 25. marca 1941 pristopila k Trojnemu paktu, vendar so že 27. marca 1941 zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki izvedli državni udar. Ker se je s tem Jugoslavija izkazala za nezanesljivega zaveznika, se je Adolf Hitler odločil, da jo bodo sile osi okupirale.

Napad in okupacija[uredi | uredi kodo]

Fascist occupation of yugoslavia-sr.png
Glavni članek: Aprilska vojna

Jugoslavija je bila napadena z vseh smeri. Prestolnica Beograd in večja mesta so že prvi dan doživela letalsko bombardiranje. Državo je prvi dan s severa napadla nemška vojska, 11. aprila pa še italijanska in madžarska.

14. aprila je jugoslovanska vojska zaprosila za premirje in 17. aprila kapitulirala (veljavno z naslednjim dnem). Obe strani sta izgubili nekaj tisoč mož, ob kapitulaciji pa je bilo zajetih 350.000 jugoslovanskih vojnih ujetnikov.[2]

Bolgarske čete so 19. aprila zasedle večino današnje Severne Makedonije.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Zgodovina na dlani - Bitka na Neretvi".
  2. "17. april 1941 - Kapitulacija vojske Kraljevine Jugoslavije". Zgodovina na dlani. 2018-04-17. Pridobljeno dne 2020-04-17.