Društvo eksena

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Društvo Eksena je nepridobitna nevladna organizacija civilne družbe, ki se na osnovi prostovoljnega delovanja zavzema za promocijo strpnosti in sožitja ter s tem uresničevanje temeljnih človekovih in otrokovih pravic.[1] [2] Društvo je samostojno in neodvisno od političnih ali verskih ideologij ter ekonomskih interesov, podlaga za njegovo delovanje pa so mednarodni dokumenti s področja človekovih pravic, predvsem Deklaracija o načelih strpnosti, Splošna deklaracija človekovih pravic in Deklaracija o otrokovih pravicah. Društvo Eksena je bilo ustanovljeno leta 2013 in ima svoj sedež in poslovne prostore v Šentjurju pri Celju.[3] Predsednik društva je Danilo Lorger, podpredsednik pa dr. Nejc Jelen.

Človekoljubni projekti[uredi | uredi kodo]

Osrednji projekt društva je človekoljubna kampanja Mi smo ZA STRPNOST! v okviru katerega aktivno promovirajo strpnost v širši javnosti.[4] V ta namen v društvu od leta 2015 izvajajo tudi turnejo strpnosti na kateri državnim, lokalnim in nevladnim predstavnikom v podporo strpnosti poklanjajo slovenski prevod Deklaracije o načelih strpnosti. [5] [6] [7]

V okviru promocije strpnosti v društvu izvajajo tudi kampanjo STOP OBREKOVANJU s katero želijo javnost opozoriti na problematiko zlonamernega razširjanja polresnic in laži, ki so ena od oblik nestrpnosti in sovraštva.

Deklaracija o načelih strpnosti[uredi | uredi kodo]

V Društvu Eksena v javnosti promovirajo Deklaracijo o načelih strpnosti, ki jo je leta 1995 sprejela organizacija UNESCO, ki je del Organizacije združenih narodov. V Deklaraciji o načelih strpnosti je podana mednarodno sprejeta definicija strpnosti, ki je med drugim opredeljena sledeče: »Strpnost je spoštovanje, sprejemanje in priznavanje bogate raznolikosti naših svetovnih kultur, naših oblik izražanja in načinov biti človek. Spodbujajo jo znanje, odprtost, sporazumevanje in svoboda misli, vesti in prepričanja. Strpnost je harmonija v različnosti. Ni samo moralna dolžnost, je tudi politična in pravna zahteva. Strpnost je vrlina, ki omogoča mir in prispeva k nadomestitvi kulture vojne s kulturo miru. Strpnost ni popustljivost, prijaznost ali prizanesljivost. Strpnost je predvsem aktiven odnos, ki ga spodbuja priznavanje univerzalnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin drugih. V nobenem primeru se ne more uporabljati za opravičevanje kršenja teh temeljnih vrednot. Strpnost naj se izvaja s strani posameznikov, skupin in držav".[8]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. "Mednarodni dan strpnosti: Nestrpnost ne more rešiti težav". Portal Siol.net. 16.11.2015. Pridobljeno dne 1.3.2016. 
  2. "Danes obeležujemo mednarodni dan strpnosti". Slovenska tiskovna agencija. 16.11.2015. Pridobljeno dne 1.3.2016. 
  3. "Društvo Eksena". Pridobljeno dne 1 March 2016. 
  4. "Predsednik Državnega zbora sprejel predstavnike projekta Mi smo ZA STRPNOST". Pridobljeno dne 1 March 2016. 
  5. "Občina Slovenske Konjice". Pridobljeno dne 1 March 2016. 
  6. "Občina Nova Gorica - Predaja knjižice s prevodom Unescove deklaracije o načelih strpnosti". Pridobljeno dne 1 March 2016. 
  7. "Pahor: Slovenija lahko vsestransko napreduje le kot odprta družba". Pridobljeno dne 1 March 2016. 
  8. "Deklaracija o načelih strpnosti". Pridobljeno dne 1 March 2016. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]