Drobeta-Turnu Severin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Drobeta-Turnu Severin
Središe okraja
Mestno gledališče
Mestno gledališče

Grb
Drobeta-Turnu Severin is located in Romunija
Drobeta-Turnu Severin
Drobeta-Turnu Severin
Položaj Drobete-Turnu Severina na karti Romunije
Koordinati: 44°34′N 22°40′E / 44.567°N 22.667°E / 44.567; 22.667Koordinati: 44°34′N 22°40′E / 44.567°N 22.667°E / 44.567; 22.667
Država Zastava Romunije Romunija
Okraj Mehedinți
Status Središče okraja
Upravljanje
 • Župan Marius Screciu[1] (Soscialdemokratska stranka)
Površina
 • Skupno 55 km2
Prebivalstvo (2011 census)[2]
 • Skupno 92.617
 • Gostota 1.572 preb./km2
Demonim severineanseverineancă (ro)
Časovni pas EET (UTC+2)
 • Poletje (DST) EEST (UTC+3)
Podnebje Cfb
Spletna stran http://www.primariadrobeta.ro/

Drobeta-Turnu Severin (latinsko Drobeta, staroslovansko Siverin) je mesto na levem bregu Donave ob izhodu iz Železnih vrat v okraju (județul) Mehedinți, Oltenija, Romunija. Leta 2011 je imela 92.617 prebivalcev.

Ime[uredi | uredi kodo]

V rimskem obdobju se je mesto imenovalo Drobeta.

Drugi del imena so zgodovinarji prvotno povezovali z rimskim cesarjem Aleksandrom Severjem. Kasneje se je izkazalo, da izhaja iz staroserkvenoslovanske besede sěverъ, ki pomeni sever, se pravi mesto na severu.[3] Beseda Turnu pomeni stolp in se nanaša na stolp ne severnem bregu Donave, ki so ga zgradili Bizantinci.

Geografija in podnebje[uredi | uredi kodo]

Mesto Drobeta-Turnu Severin stoji na skrajnem zahodnem robu romunske regije Oltenije, ki je bila del nekdanje kneževine Vlaške. Od Timişoare na severozahodu je oddaljeno 220 km, od Craiove in Bukarešte na vzhodu pa 113 oziroma 353 km. Severno od mesta se začenjajo južni obronki Karpatov, južno od njega pa Vlaška nižina. Na nasprotnem bregu Donave je srbsko mesto Kladovo.

Mesto ima submetiteransko podnebje s toplimi poletji in milimi zimami. V njem in njegovi okolici zato uspevajo magnolije, kavkaški orehi, ginko, mandljevci, figovci, španski bezeg, lipe in lešniki.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Ostanki Trajanovega mostu
Vodni stolp

Največja mestna zanimivost so ostanki Trajanovega mostu čez Donavo, ki ga je za cesarja Trajana leta 105 zgradil arhitekt Apolodor iz Damaska. Dolg je bil 1.135 m, širok 15 m in visok 19 m. stal je na 20 masivnih kamnitih stebrih, gornji del pa je bil lesen.

Med druge zanimivosti spadata vodni stol in ostanki srednjeveške trdnjave na obali Donave.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. [1]
  2. "2011 Census". National Institute of Statistics (Romunija). Pridobljeno dne 3. maja 2016. 
  3. A. Candrea. Elemente de toponimie cu privire specială la toponimia Olteniei, 1932-1933. Facultatea de litere și Filosofie din București, str. 24.