Drobeta-Turnu Severin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Drobeta-Turnu Severin
Središče okraja
Vodni stolp, simbol mesta
Vodni stolp, simbol mesta
Grb Drobeta-Turnu Severin
Grb
Drobeta-Turnu Severin se nahaja v Romunija
Drobeta-Turnu Severin
Drobeta-Turnu Severin
Položaj Drobete-Turnu Severina v Romuniji
Koordinati: 44°34′N 22°40′E / 44.567°N 22.667°E / 44.567; 22.667Koordinati: 44°34′N 22°40′E / 44.567°N 22.667°E / 44.567; 22.667
DržavaZastava Romunije Romunija
OkrajMehedinți
Upravljanje
 • ŽupanMarius-Vasile Screciu[d][1]
Površina
 • Skupno55 km2
Prebivalstvo
 (popis 2011)[2]
 • Skupno92.617
 • Gostota1.572 preb./km2
Demonimseverinean, severineancă (ro)
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • Poletje (DST)UTC+3 (EEST)
Poštna številka
220004–220256
Omrežna skupina+40 (0)252
Avtomobilska oznakaMH
PodnebjeCfb
Spletna stranwww.primariadrobeta.ro

Drobeta-Turnu Severin (latinsko Drobeta, staroslovansko Siverin) je mesto na levem bregu Donave ob izhodu iz Železnih vrat v okraju (județul) Mehedinți, Oltenija, Romunija. Leta 2011 je imela 92.617 prebivalcev.

Ime[uredi | uredi kodo]

V rimskem obdobju se je mesto imenovalo Drobeta.

Drugi del imena so zgodovinarji prvotno povezovali z rimskim cesarjem Aleksandrom Severjem. Kasneje se je izkazalo, da izhaja iz staroserkvenoslovanske besede sěverъ, ki pomeni sever, se pravi mesto na severu.[3] Beseda Turnu pomeni stolp in se nanaša na stolp ne severnem bregu Donave, ki so ga zgradili Bizantinci.

Geografija in podnebje[uredi | uredi kodo]

Mesto Drobeta-Turnu Severin stoji na skrajnem zahodnem robu romunske regije Oltenije, ki je bila del nekdanje kneževine Vlaške. Od Timişoare na severozahodu je oddaljeno 220 km, od Craiove in Bukarešte na vzhodu pa 113 oziroma 353 km. Severno od mesta se začenjajo južni obronki Karpatov, južno od njega pa Vlaška nižina. Na nasprotnem bregu Donave je srbsko mesto Kladovo.

Mesto ima submediteransko podnebje s toplimi poletji in milimi zimami. V njem in njegovi okolici zato uspevajo magnolije, kavkaški orehi, ginko, mandljevci, figovci, španski bezeg, lipe in lešniki.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Ostanki Trajanovega mostu
Mestno gledališče

Največja mestna zanimivost so ostanki Trajanovega mostu čez Donavo, ki ga je za cesarja Trajana leta 105 zgradil arhitekt Apolodor iz Damaska. Dolg je bil 1.135 m, širok 15 m in visok 19 m. stal je na 20 masivnih kamnitih stebrih, gornji del pa je bil lesen.

Med druge zanimivosti spadata vodni stolp in ostanki srednjeveške trdnjave na obali Donave.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Rezultatele alegerilor locale din 2016Central Electoral Bureau.
  2. "2011 Census". National Institute of Statistics (Romunija). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-01-18. Pridobljeno dne 3. maja 2016.
  3. A. Candrea. Elemente de toponimie cu privire specială la toponimia Olteniei, 1932-1933. Facultatea de litere și Filosofie din București, str. 24.