Pojdi na vsebino

Dream pop

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Dream pop (tudi dreampop, včasih prevedeno kot sanjski pop)[7] je podzvrst alternativnega rocka[1] in neopsihedelije,[3] ki se je razvila v 1980-ih letih.[1] Za slog je značilno posvečanje pozornosti ne samo melodiji, ampak tudi vzdušju in teksturi.[8]

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Vodič The AllMusic Guide to Electronica definira dream pop kot »atmosferično podzvrst alternativnega rocka, ki se zanaša na zvočne teksture prav toliko kot na melodijo«.[8] Pogoste značilnosti so vokali, ki spominjajo na izdihljaje, in uporaba kitarskih efektov, ki pogosto povzročijo učinek »zidu zvoka« (ang. wall of sound).[8][3] Dream pop se običajno osredotoča na glasbeno teksturo in vzdušje, namesto na vodilne riffe, ki so sicer značilni za rock.[9] Besedila so pogosto introspektivne ali eksistencialne narave.[9] Po mnenju glasbenega kritika Simona Reynoldsa dream pop »proslavlja vznemirljiva in transcendentna doživetja, pogosto z uporabo podob iz zadetosti z mamili in mističnosti«.[3] Po mnenju Rachel Felder se izvajalci dream pop glasbe pogosto upirajo družbene resničnosti, ki jih nadomestijo dvoumne ali halucinogene izkušnje.[10]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Pojem »dream pop«, za katerega se predvideva, da se nanaša na zatopljenost v glasbo, ki jo začuti poslušalec,[11] je skoval v poznih 1980-ih letih Alex Ayuli, da je opisal glasbo svoje skupine A.R. Kane.[12] Kasneje ga je Simon Reynolds uporabljal za opis nastajajoče shoegazing scene v Združenem kraljestvu.[3] V 1990-ih sta bila pojma »dream pop« in »shoegazing« zamenljiva in odvisna od tega, kje so ju uporabljali – dream pop je pomenil glasbo, ki so jo v ZDA poznali kot shoegazing.[13]

Reynolds je opisal dream pop skupine kot »val meglenih neopsihedeličnih skupin« in opozoril na vpliv »eteričnih zvočnih pokrajin« skupin, kot je bila skupina Cocteau Twins.[3] Revija Rolling Stone je opisovala dream pop kot glasbeno zvrst, ki je izvirala iz zgodnjih 80-ih iz pesmi Cocteau Twins in njihovih sodobnikov.[14] Pri PopMatters so opazili evolucijsko pot od gothic rocka do dream popa.[2] V reviji Rolling Stone so bili mnenja, da je bil album Floating into the Night pevke Julee Cruise iz leta 1989, ki sta ga napisala in producirala David Lynch in Angelo Badalamenti, ključen v razvoju dream pop zvoka, ki je v zvrst »pripeljal njen sintetizatorski lesk«.[14] Skladba »Falling« s tega albuma je splošno znana kot nosilni zvok kultne Lyncheve serije Twin Peaks.[15]

V zgodnjih 80-ih letih je na nekatere izvajalce dream pop glasbe, kot npr. Seefeel, odločilno vplivala skupina My Bloody Valentine in jih je privlačila techno glasba, zato so začeli uporabljati glasbene sample in sekvencirane ritme.[16] Ambientalna pop glasba je bila na AllMusicu opisana kot »v bistvu podaljšek dream pop glasbe, ki je nastala pod vplivom gibanja shoegazing« in se razlikuje po tem, da vključuje elektronske teksture.[6]

N. Wiseman-Trowse je mnenja, da je glasba skupine The Velvet Underground, ki je eksperimentirala s ponavljanjem, zvokom in teksturo, z manj ozira na običajno strukturo pesmi, pomembno vplivala na razvoj dream popa.[10] Album All Things Must Pass Georgea Harrisona iz leta 1970, ki je vključeval »zid zvoka« in tekoče aranžmaje, je bil razlog, da ga je glasbeni novinar John Bergstrom proglasil za pomemben vpliv na dream pop.[17]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 »Dream Pop«. AllMusic.
  2. 2,0 2,1 »"Bela Lugosi's Dead": 30 Years of Goth, Gloom, and Post-Post-Punk«. PopMatters. Pridobljeno 11. januarja 2017.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Reynolds, Simon (1. december 1991), »Pop View; 'Dream-Pop' Bands Define the Times in Britain«, The New York Times, The New York Times Company, pridobljeno 7. marca 2010
  4. Nathaniel Wice / Steven Daly: "The dream pop bands were lionized by the capricious British music press, which later took to dismissing them as "shoegazers" for their affectless stage presence.", Alt. Culture: An A-To-Z Guide to the '90s-Underground, Online, and Over-The-Counter, p.73, HarperCollins Publishers 1995
  5. Weiss, Dan (6. julij 2012). »Slutwave, Tumblr Rap, Rape Gaze: Obscure Musical Genres Explained«. LA Weekly.
  6. 6,0 6,1 »Ambient Pop«. AllMusic.
  7. Abebe, Nitsuh (22. julij 2011). »Chillin' in Plain Sight«. Pitchfork.
  8. 8,0 8,1 8,2 Bogdanov, Vladimir (2001). The AllMusic Guide to Electronica, Backbeat UK
  9. 9,0 9,1 Bogdanov, Vladimir (2001). All Music Guide to Electronica: The Definitive Guide to Electronic Music (4th izd.). Backbeat Books. str. ix. ISBN 978-0-87930-628-1.
  10. 10,0 10,1 Wiseman-Trowse, N. (30. september 2008). Performing Class in British Popular Music. Springer. str. 148–154.
  11. Goddard, Michael et al (2013) Resonances: Noise and Contemporary Music, Bloomsbury Academic
  12. 4AD: "The studio-based outfit comprised East London duo Alex Ayuli and Rudi Tambala, who described their music as "dreampop"." A.R. Kane short info
  13. Tyler, Kieron (17. januar 2016). »Reissue CDs Weekly: Still in a Dream - A Story of Shoegaze«. The Arts Desk.
  14. 14,0 14,1 Grow, Kory (25. julij 2014). »Dream Team: The Semi-Mysterious Story Behind the Music of 'Twin Peaks'«. Rolling Stone. Wenner Media. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. junija 2018. Pridobljeno 6. avgusta 2016.
  15. »20 let od zlovešče pesmi, ki je zaznamovala TV-svet«. MMC RTV-SLO. 7. december 2009. Pridobljeno 24. septembra 2009.
  16. Reynolds, Simon (1994). »Quique - Seefeel review«. Spin. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |url= (pomoč)
  17. John Bergstrom, "George Harrison: All Things Must Pass", PopMatters, 14. januar 2011, (Povzeto 1. aprila 2012)