Dragonja, Piran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dragonja
Dragonja border crossing.jpg
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°27′34.63″N 13°39′27.4″E / 45.4596194°N 13.657611°E / 45.4596194; 13.657611Koordinati: 45°27′34.63″N 13°39′27.4″E / 45.4596194°N 13.657611°E / 45.4596194; 13.657611
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Piran
Površina
 • Skupno 4,09 km2
Nadmorska višina 14,5 m
Prebivalstvo (2018)[1]
 • Skupno 430
 • Gostota 110 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6333 Sečovlje
Zemljevidi , Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Dragonja (italijansko Dragogna) je razloženo obmejno naselje v Občini Piran.Naselje se nahaja v skrajnem jugozahodnem delu Koprskih brd, ob robu naplavnih ravnic rek Dragonje in Drnice, ter na vznožju flišnega gričevja, ob cesti Koper-Buje.

Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.[2]

Samostojno naselje je od leta 1955. Sestavljajo ga zaselki Gočan, Križišče-Sečovlje, kjer je jedro naselja, Križišče, Stena, Rota, Pesjanci, Ruda, Slami in Vuki.

Promet[uredi | uredi kodo]

V naselju Dragonja se ločijo ceste, ena vodi proti Sečovljam, druga v Šavrinsko gričevje, proti naseljem Sveti Peter, Nova vas nad Dragonjo, Padna, tretja pa v dolino reke Dragonje. Slednja je zanimiva zaradi oljčnih nasadov, istrskih vinogradov, obdelanih njiv, značilnega sredozemskega rastlinja in občasnih slikovitih slapov.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Stena[uredi | uredi kodo]

Na apnenčasti plošči na desnem bregu reke Dragonje je Stena, območje bogato z značilnim sredozemskim rastlinjem, ki velja za največjo naravno znamenitost doline. Mogočni osamelec je razglašen za geomorfološki in botanični naravni spomenik, saj na njem uspevajo številne redke in ogrožene rastlinske vrste, kot so Zvezdasta vetrnica (Anemone hortensis), Opičja kukavica (Orchis simia), Smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum), Vzhodna črnika (Nigella damascena), Istrska osrečica (Propero elisae).

Od redkih živalskih vrst so tukaj opazili ogroženega hrošča Bradavičastega rilčkarja (Brachycerus undatus), po več kot stotih letih pa Paličasto roparsko stenico (Gardea insignis).

slapovi Škrline

Slapovi Škrline[uredi | uredi kodo]

Preko vodoravnih plasti peščenjaka se voda ob višjem vodostaju pretaka v slapovih, eni najslikovitejših so ravno na sotočju Dragonje in Rokave, na Škrlinah.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2018". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2018. Pridobljeno dne 8. junija 2018. 
  2. "Italijanska narodna skupnost : statistični podatki". Urad Vlade RS za narodnosti. Pridobljeno dne 2018-09-26. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Drago; Pipan, Primož; Gašperič, Primož Poimenovanja Piranskega zaliva, Ljubljana, Založba ZRC, 2014, (COBISS) ISBN 978-961-254-701-1
  • Skoberne, Peter Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Ljubljana, Prešernova družba, 1988, (COBISS)
  • Gogala, Andrej Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre, Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003, (COBISS) ISBN 961-6367-06-4

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]