Pojdi na vsebino

Drago Štoka

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Drago Štoka
Portret
Rojstvo16. avgust 1937({{padleft:1937|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1] (87 let)
Kontovel[1]
Narodnostslovenska
Državljanstvo Italija
Poklicodvetnik, politik, pisatelj, pravnik, kulturni delavec

Drago Štoka, odvetnik, politik, publicist, kulturni delavec, * 16. avgust 1937, Kontovel pri Trstu.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Drago Štoka se je rodil na Kontovelu, oče je bil Jernej, pristaniški delavec, mati Lucija (rojena Španger), gospodinja. Osnovno šolo je obiskoval na Proseku, pripravnico pri šolskih sestrah v Tomaju, nižjo gimnazijo v Gorici (tri leta je živel v Alojzijevišču), nato se je vpisal na višjo gimnazijo in maturiral na slovenskem klasičnem liceju v Trstu leta 1955. Vpisal se je na Univerzo v Ljubljani na slavistiko, a ker ni dobil štipendije, se je nato vpisal na Univerzo v Trstu kjer je doštudiral pravo in diplomiral leta 1967. Odvetniški pripravnik je bil pri odvetniku Jožetu Skerku, odkar je opravil prokuratorski izpit leta 1971 je odprl svojo odvetniško pisarno v Trstu. Bil je med ustanovitelji društva Pravnik v Trstu, nekaj časa tudi njegov predsednik in tajnik.[2] Živi na Opčinah.

Drago Štoka se je že kot dijak vključil v kulturno delovanje, saj je bil prvi predsednik Slovenskega kulturnega kluba leta 1956, kjer so se po zamisli prof. Jožeta Peterlina zbirali dijaki in študenti na razna predavanja, kulturne pobude, izlete in letovanja. Istočasno je sodeloval pri Radijskem odru kot igralec, med leti 1958 in 1962 je bil tudi predsednik radijske skupine, igral je tudi za Slovenski oder v okviru Slovenske prosvete in nastopal na prostem na Repentabru in v Števerjanu ter po raznih tržaških, goriških in koroških dvoranah. Sodeloval je tudi z Društvom slovenskih izobražencev in večkrat je tudi predaval na Študijskih dnevih Draga.[3]

Štoka je izredno ploden publicist, saj je pisal že v dijaških letih za razne medije, sodeloval je z Radiem Trst A, pisal najprej v Pastirček in Literarne vaje, nato v Demokracijo, Katoliški glas, Novi list, Koledar Goriške Mohorjeve družbe, Skupnost, Regione Cronache in drugam. Leta 1957 je bil med ustanovitelji in tesnimi sodelavci revije Mladika in bil v uredniškem odboru do leta 1984 (nekaj časa jeseni 1966 tudi kot odgovorni urednik). Bil je med ustanovitelji revije Most leta 1964 in odgovorni urednik do leta 1968.[4]

Na političnem področju je bil Drago Štoka najprej član Slovenske katoliške skupnosti (leta 1968 se je preimenovala v Slovensko ljudsko gibanje). Od leta 1968 je bil v skupnem koordinacijskem odboru dveh političnih strank Slovenske skupnosti (Trst) in Slovenske demokratske zveze (Gorica), ki sta skupno nastopali na volitvah za Deželni svet Furlanije Julijske krajine z listo poimenovano Slovenska skupnost - SSk.[5] Na prvem občnem zboru SSk v Trstu 13. junija 1965 je bil izvoljen za referenta za pravno-upravne zadeve in je ostal član tržaškega pokrajinskega sveta SSk do leta 1989. Na prvem deželnem kongresu SSk 24. maja 1975 v Devinu je bil izvoljen za deželnega tajnika stranke, kar je opravljal mnogo let. Štoka je bil za štiri zaporedne mandate izvoljen v Deželni svet Furlanije Julijske krajine (1968 - 1988), nato ni več kandidiral. V deželnem svetu je bil član vseh stalnih svetovalskih komisij, bil je zelo dejaven in je vložil ogromno zakonskih predlogov in popravkov, vse v prid slovenski manjšini. Marsikateri njegov predlog je tudi obveljal in drži še danes. Med najpomembnejšimi dosežki: leta 1969 je dosegel izglasovanje vsedržavnega zakona na deželno pobudo o kazenski zaščiti manjšin; leta 1970 – izglasovanje zakona za uvedbo narodnega imena »Slovenci« v deželno zakonodajo, tako da je bil odpravljen dotedanji izraz »skupnosti, nositeljice posebnih interesov«; leta 1977 – zakon v podporo dvojezičnemu poslovanju slovenskih šol in šolskih organov.[6] Udeleževal se je zasedanj mednarodnih manjšinskih organizacij FUEN - Federal Union of European Nationalities in EFA - European Free Aliance ter Sveta Evrope.[7] Leta 2015 mu je vodstvo stranke SSk podelilo plaketo, na kateri je vgravirano: Slovenska skupnost izreka priznanje in zahvalo za nesebično in požrtvovalno štiridesetletno delo v korist narodnostnim pravicam Slovencev v Italiji.[8]

Med leti 1996 in 2002 je bil Drago Štoka predsednik Glasbene matice v Trstu, istočasno pa je interese Slovencev uveljavljal kot redni član deželne posvetovalne komisije za slovensko narodno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini[9] in kot član vladnega manjšinskega omizja v Rimu. Med leti 2005 in 2015 je bil za tri mandatne dobe deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij - SSO, krovne organizacije Slovencev v Italiji.[10][11][12]

Drago Štoka je tudi napisal kar nekaj knjig, v katerih opisuje takó življenje Slovencev v Italiji, kot svoje spomine na dogodke, ki so močno zaznamovali tisti prostor.

  • Andrej Zink : dekan in župnik na Opčinah (1996)[13]
  • Po prehojeni poti : spominske črtice (1999)[14]
  • Jože Peterlin v mojem spominu (2001)[15]
  • V političnem vrtincu (2004)[16]
  • Začeti znova : črtice (2006)[17]
  • Iztrgani spomini (2014)[18]
  • Koroška v mojem srcu (2016)[19][20]
  • Po stezicah in brezpotjih (2017)[21]
  • Moj svet med Krasom in morjem (2019)[22][23]
  • Incontrarsi in Russia (2022)[24][25]
  • Za pravico in skupnost : poslanstvo društva Pravnik v Trstu (2023)[26]
  • Dobro jutro, starost (2024)[27][28]
  • V osrčju civilne družbe (2025)[29]

Leta 2016 je prejel od tedanjega predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja odlikovanje Medalja za zasluge, za neomajno prizadevnost pri delu v dobrobit zamejskih Slovencev v Italiji ter za krepitev njihove narodne in jezikovne zavesti.[30]

Leta 2016 je prejel Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji.[31][32]

Leta 2024 je prejel plaketo dr. Danila Majarona, ki jo na Dnevu slovenskih odvetnikov podeljuje Odvetniška zbornica Slovenije.[33]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Obrazi slovenskih pokrajin — ISSN 2712-5408
  2. ↑ postaja, Spletna. »Drago Štoka o slovenskih tržaških odvetnikih | Družina – vsak dan s teboj«. Drago Štoka o slovenskih tržaških odvetnikih | Družina – vsak dan s teboj. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  3. ↑ »ŠTOKA, Drago«. Obrazi slovenskih pokrajin. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  4. ↑ »Štoka, Drago (1937–) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  5. ↑ »»Tovariš strah« je umrl, začelo pa se je samostojno politično delo«. www.primorski.eu. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  6. ↑ »Drago Štoka – Inštitut dr. Jožeta Pučnika«. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  7. ↑ »Dr. Drago Štoka: »Prihodnost Slovencev v Italiji vidim kot lepo, trdno in ustvarjalno na vseh področjih javnega življenja« | GOV.SI«. Portal GOV.SI. 21. junij 2021. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  8. ↑ noviSplet.com (18. november 2015). »"Pomembno je, da ne prenehamo sanjati!" » Noviglas«. Noviglas. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  9. ↑ »Nova komisija za Slovence«. www.primorski.eu. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  10. ↑ »Drago Štoka«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  11. ↑ »Manjšinci pri Pahorju in Žekšu«. www.primorski.eu. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  12. ↑ »Predsednik SSO Drago Štoka o jeziku, šoli, kulturi, prevetritvi v manjšini, volitvah ...«. www.primorski.eu. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  13. ↑ Štoka, Drago (1996). Andrej Zink: dekan in župnik na Opčinah. Opčine: Župnijski pastoralni svet.
  14. ↑ Štoka, Drago (1999). Po prehojeni poti: spominske črtice. Trst: Mladika.
  15. ↑ Štoka, Drago (2001). Jože Peterlin v mojem spominu. Trst: Mladika; Društvo Finžgarjev dom.
  16. ↑ Štoka, Drago (2004). V političnem vrtincu. Trst: Mladika. ISBN 978-88-7342-055-2.
  17. ↑ Štoka, Drago (2006). Začeti znova: črtice. Trst: Mladika. ISBN 978-88-7342-077-4.
  18. ↑ Štoka, Drago (2014). Iztrgani spomini. Gorica: Goriška Mohorjeva družba. ISBN 978-88-96632-45-1.
  19. ↑ Štoka, Drago (2016). Koroška v mojem srcu: [kratka proza] (1. izd. izd.). Celovec; Gorica: Mohorjeva; Goriška Mohorjeva družba. ISBN 978-3-7086-0907-2.
  20. ↑ noviSplet.com (16. marec 2017). »Dr. Drago Štoka o ljubezni do slovenske Koroške » Noviglas«. Noviglas. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  21. ↑ Štoka, Drago (2017). Po stezicah in brezpotjih. Gorica: Zadruga Goriška Mohorjeva. ISBN 978-88-96632-66-6.
  22. ↑ Štoka, Drago (2019). Moj svet med Krasom in morjem: [eseji] (1. izd. izd.). Celovec: Mohorjeva. ISBN 978-3-7086-1062-7.
  23. ↑ Gregorič, Milan (1. september 2019). »Drago Štoka pri Mohorjevi z avtobiografijo Moj svet med Krasom in morjem«. Časnik. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  24. ↑ Štoka, Drago; Balduzzi, Annamaria (2022). Incontrarsi in Russia. [S. l.]: Burgant.
  25. ↑ Gregori, Igor (11. december 2024), Dvojezična knjiga spominov Draga Štoke in Annamarie Balduzzi, pridobljeno 26. februarja 2025
  26. ↑ Štoka, Drago (2023). Jevnikar, Ivo (ur.). Za pravico in skupnost: poslanstvo društva Pravnik v Trstu. Trst: Mladika. ISBN 978-88-7342-333-1.
  27. ↑ Štoka, Drago (2024). Jevnikar, Ivo (ur.). Dobro jutro, starost. Trst: Mladika. ISBN 978-88-7342-355-3.
  28. ↑ postaja, Spletna. »Drago Štoka, Dobro jutro, starost, založba Mladika | Družina – vsak dan s teboj«. Drago Štoka, Dobro jutro, starost, založba Mladika | Družina – vsak dan s teboj. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  29. ↑ »V osrčju civilne družbe«. Mladika. Pridobljeno 6. julija 2025.
  30. ↑ »Predsednik Republike Slovenije | Drago Štoka«. www2.gov.si. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  31. ↑ »Drago Štoka – Inštitut dr. Jožeta Pučnika«. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  32. ↑ J, Sa. »Pučnikovo priznanje za tržaškega odvetnika Draga Štoka«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. februarja 2025.
  33. ↑ noviSplet.com (24. oktober 2024). »Stanovsko priznanje Odvetniške zbornice Slovenije Dragu Štoki » Noviglas«. Noviglas. Pridobljeno 26. februarja 2025.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Drago_Štoka&oldid=6471621«