Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907
 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
.jpg)
14. in 23. maja 1907 so v Cislajtaniji, severnih in zahodnih (»avstrijskih«) kronskih domen Avstro-Ogrske, potekale parlamentarne volitve za izvolitev članov 11. državnega zbora.[1][2] To so bile prve volitve, ki so potekale na podlagi splošne volilne pravice za moške, potem ko je svet sprejel volilno reformo, s katero so bile odpravljene zahteve glede plačevanja davkov za volivce, cesar Franc Jožef pa jo je potrdil že prej istega leta.[3][4] Vendar pa je bila razporeditev sedežev temeljila na davčnih prihodkih posameznih dežel.[3]
Volilni sistem
[uredi | uredi kodo]V senci ruske revolucije leta 1905 in obsežnih demonstracij, ki so jih organizirali socialni demokrati, je cesar, da bi pomiril javnost, uvedel reformo prejšnjega petrazrednega volilnega sistema, ki jo je pripravil ministrski predsednik Paul Gautsch von Frankenthurn. Njegov naslednik, baron Max Wladimir von Beck, jo je uveljavil kljub ostremu nasprotovanju avstrijskega zgornjega doma in prestolonaslednika, nadvojvode Franca Ferdinanda.
Volitve v volilnih okrajih »kraljestev in dežel, zastopanih v cesarskem svetu« so potekale po dvo-krožnem sistemu. Če 14. maja noben kandidat ni prejel potrebne absolutne večine, sta se v drugi krog 23. maja uvrstila le dva kandidata z največjim številom glasov. Tako je bilo izvoljenih 516 predstavnikov sestavnih kraljevskih dežel, od tega 130 s Češke, 106 iz Galicije, 64 iz Spodnje Avstrije in 49 z Moravske. Številna politična združenja so bila ponovno razdeljena po etnični pripadnosti (»narodi«), kar je imelo za posledico, da se nobena vlada ni mogla nikoli zanašati na stabilno večino.
Rezultati
[uredi | uredi kodo]Desničarska Krščansko-socialna stranka se je uveljavila kot največja stranka v parlamentu, saj je osvojila 95 od 516 sedežev, sledila pa ji je Socialnodemokratska delavska stranka Avstrije s 50 sedeži. Prva je osvojila večino podeželskih volilnih okrožij v Zgornji in Spodnji Avstriji, Štajerski, Salzburgu, Tirolskem in Predarlskem. Večino je dosegla tudi v prestolnici, na Dunaju, kjer je izkoristila priljubljenost krščansko-socialnega župana Karla Luegerja. V nemških volilnih okrajih na Češkem in Moravskem ter na Koroškem so se dobro odrezale nemške nacionalne stranke (Nemška ljudska stranka itd.). Socialni demokrati so imeli svoje trdnjave v mestih razen Dunaja: v Gradcu, Salzburgu, Innsbrucku, Brnu in Linzu.
Volilna udeležba je znašala 84,6 %.[5]
| Stranka | Št. glasov | % | Sedeži | +/– |
|---|---|---|---|---|
| Hrvaški narod | ||||
| Hrvaška narodna stranka | 23.482 | 0,51 | 2 | –4 |
| Stranka za pravice | 16.013 | 0,35 | 2 | –1 |
| Ljudska stranka (proti resoluciji) | 15.683 | 0,34 | 2 | nova |
| Ljudska stranka (za resolucijo) | 15.283 | 0,33 | 4 | nova |
| Hrvaški neodvisneži | 6.373 | 0,14 | 1 | nova |
| Ljudska stranka (demokratska) | 4.441 | 0,10 | 0 | nova |
| Hrvaški in slovenski narod | ||||
| Slovanska socialnodemokratska stranka | 10.518 | 0,23 | 1 | nova |
| Češki narod | ||||
| Socialnodemokratska stranka | 389.960 | 8,45 | 23 | nova |
| Češka kmečka stranka | 206.784 | 4,48 | 27 | +25 |
| Katoliško-narodne konservativne stranke na Češkem in Moravskem | 182.500 | 3,95 | 10 | nova |
| Krščanska socialna stranka na Češkem in Moravskem | 182.500 | 3,95 | 7 | +5 |
| Mlada češka stranka | 116.524 | 2,52 | 21 | –29 |
| Češka narodna socialna stranka | 75.101 | 1,63 | 6 | +2 |
| Stara češka stranka | 32.224 | 0,70 | 5 | +5 |
| Češki neodvisneži | 15.952 | 0,35 | 2 | +2 |
| Češka realistična stranka | 14.704 | 0,32 | 2 | nova |
| Češki papirnati kandidati | 14.339 | 0,31 | 0 | nova |
| Češka radikalna napredna stranka | 9.899 | 0,21 | 2 | +2 |
| Češka narodna stranka | 9.828 | 0,21 | 1 | –1 |
| Češka napredna ustavna stranka | 7.879 | 0,17 | 1 | +1 |
| Nemški narod | ||||
| Krščanska socialna stranka | 542.505 | 11,75 | 65 | +40 |
| Socialnodemokratska stranka | 513.219 | 11,11 | 50 | +38 |
| Nemška konservativna stranka | 193.753 | 4,20 | 31 | +3 |
| Kmečka | 132.978 | 2,88 | 19 | +16 |
| Nemška ljudska stranka | 131.474 | 2,85 | 29 | –22 |
| Nemška napredna stranka | 103.315 | 2,24 | 19 | –15 |
| Svobodna nemška stranka | 70.564 | 1,53 | 13 | nova |
| Vsenemško združenje | 20.693 | 0,45 | 2 | nova |
| Klub kmetov Zgornje Avstrije | 15.283 | 0,33 | 0 | nova |
| Nemška narodna stranka | 10.457 | 0,23 | 0 | –22 |
| Stranka uradnikov | 5.701 | 0,12 | 0 | nova |
| Svobodni socialisti | 5.289 | 0,11 | 1 | nova |
| Stranka nemških konservativnih kmetov | 4.947 | 0,11 | 0 | 0 |
| Neodvisni nemški radikalci | 4.569 | 0,10 | 2 | nova |
| Neodvisni pangermanisti | 3.659 | 0,08 | 0 | nova |
| Nemška delavska stranka | 3.486 | 0,08 | 0 | nova |
| Nemško-krščanska stranka | 3.286 | 0,07 | 0 | nova |
| Nemški neodvisneži | 2.806 | 0,06 | 0 | 0 |
| Socialni politiki | 2.386 | 0,05 | 1 | 0 |
| Tirolski narodni zbor | 1.113 | 0,02 | 0 | nova |
| Radikalna stranka | 785 | 0,02 | 0 | nova |
| Osrednji industrijski odbor | 150 | 0,00 | 0 | nova |
| Italijanski narod | ||||
| Trentinska ljudska stranka | 40.943 | 0,89 | 7 | nova |
| Italijanska narodno-liberalna stranka | 27.723 | 0,60 | 3 | –9 |
| Italijanska socialnodemokratska stranka | 19.918 | 0,43 | 5 | nova |
| Italijanska narodna stranka | 9.673 | 0,21 | 1 | –1 |
| Italijanska klerikalna stranka | 9.599 | 0,21 | 2 | +2 |
| Italijanska krščanska socialna stranka | 8.977 | 0,19 | 1 | nova |
| Italijanski neodvisneži | 4.008 | 0,09 | 0 | nova |
| Italijansko združenje liberalnih kmetov | 1.065 | 0,02 | 0 | nova |
| Judovski kandidati | ||||
| Judovska narodna stranka | 31.941 | 0,69 | 4 | nova |
| Poljski narod | ||||
| Poljska ljudska stranka | 165.980 | 3,59 | 16 | +12 |
| Poljska konservativna stranka | 131.540 | 2,85 | 15 | –39 |
| Poljska sredinska stranka | 108.247 | 2,34 | 14 | nova |
| Poljska narodna demokratska stranka | 104.544 | 2,26 | 14 | +11 |
| Poljska socialnodemokratska stranka | 65.057 | 1,41 | 6 | nova |
| Poljska demokratska stranka | 45.942 | 0,99 | 11 | +5 |
| Poljska krščanska socialna stranka | 11.210 | 0,24 | 1 | 0 |
| Neodvisni socialisti | 8.022 | 0,17 | 1 | nova |
| Poljska kmečka stranka | 4.971 | 0,11 | 0 | 0 |
| Poljska narodna stranka | 3.675 | 0,08 | 0 | –1 |
| Poljska progresivna demokratska stranka | 1.684 | 0,04 | 1 | 0 |
| Romunski narod | ||||
| Romunska narodna (obrambna) stranka | 31.674 | 0,69 | 3 | –2 |
| Romunska narodna (demokratska) stranka | 15.195 | 0,33 | 1 | nova |
| Romunski neodvisneži | 4.655 | 0,10 | 1 | nova |
| Romunska socialnodemokratska stranka | 823 | 0,02 | 0 | nova |
| Rutenski narod | ||||
| Ukrajinska narodna demokratska stranka - Stranka mladih Rusinov | 304.410 | 6,59 | 20 | +19 |
| Ruska narodna stranka | 162.663 | 3,52 | 5 | +2 |
| Ukrajinska radikalna stranka | 105.118 | 2,28 | 5 | +3 |
| Ukrajinska socialnodemokratska stranka | 27.978 | 0,61 | 2 | nova |
| Srbski narod | ||||
| Srbska ljudska stranka | 7.808 | 0,17 | 2 | 0 |
| Srbski neodvisneži | 3.975 | 0,09 | 0 | nova |
| Slovenski narod | ||||
| Slovenska klerikalna stranka | 48.431 | 1,05 | 8 | –3 |
| Slovenska ljudska stranka | 48.175 | 1,04 | 10 | nova |
| Slovenska liberalna stranka | 23.292 | 0,50 | 3 | –2 |
| Slovenska narodna stranka | 16.830 | 0,36 | 2 | +2 |
| Slovenska socialnodemokratska stranka | 13.189 | 0,29 | 0 | nova |
| Slovenska narodno napredna stranka | 10.921 | 0,24 | 1 | nova |
| Slovenska pronemška stranka | 6.001 | 0,13 | 0 | 0 |
| Slovenska kmečka stranka | 1.309 | 0,03 | 0 | 0 |
| Slovenski neodvisneži | 873 | 0,02 | 0 | nova |
| Neznani ali razdeljeni glasovi | ||||
| Neznani ali razdeljeni glasovi | 39.416 | 0,85 | – | – |
| Skupaj | 4.617.360 | 100,00 | 516 | +91 |
| Veljavni glasovi | 4.617.360 | 98,74 | ||
| Neveljavni/prazni glasovi | 58.990 | 1,26 | ||
| Skupno število glasov | 4.676.350 | 100,00 | ||
| Registrirani volivci/volilna udeležba | 5.526.203 | 84,62 | ||
| Vir: ANNO | ||||
Po parlamentarnih skupinah
[uredi | uredi kodo]| Stranka | Sedeži | +/– |
|---|---|---|
| Krščanska socialna zveza | 96 | +71 |
| Poljski klub | 55 | –10 |
| Nemško narodno združenje | 51 | nova |
| Klub nemških socialnih demokratov | 50 | +39 |
| Klub čeških poljedelcev | 30 | +24 |
| Češki klub | 25 | –19 |
| Rusinski klub | 25 | +17 |
| Klub čeških socialnih demokratov | 24 | nova |
| Združenje Jugoslovanov | 20 | –5 |
| Katoliško-narodna stranka | 17 | nova |
| Slovenski klub | 17 | nova |
| Poljska ljudska stranka | 16 | +11 |
| Nemška progresivna zveza | 15 | –12 |
| Nemška radikalna skupina | 13 | nova |
| Češki narodni socialni klub | 11 | nova |
| Italijanska ljudska stranka | 10 | nova |
| Klub poljskih socialnih demokratov | 6 | nova |
| Skupina italijanskih socialnih demokratov | 5 | nova |
| Romunski klub | 5 | 0 |
| Klub liberalnih Italijanov | 4 | nova |
| Judovski klub | 4 | nova |
| Vsenemška skupina | 3 | –5 |
| Zastopstvo rusinsko-ukrajinskih socialnih demokratov | 2 | nova |
| Neodvisneži | 12 | –20 |
| Skupaj | 516 | +91 |
| Vir: ANNO | ||
Opombe
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Dieter Nohlen & Philip Stöver (2010) Elections in Europe: A data handbook, p196 ISBN 978-3-8329-5609-7
- ↑ Howe, Philip J.; Szöcsik, Edina; Zuber, Christina I. (2021). »Nationalism, Class, and Status: How Nationalists Use Policy Offers and Group Appeals to Attract a New Electorate«. Comparative Political Studies (v angleščini). 55 (5): 832–868. doi:10.1177/00104140211036033. ISSN 0010-4140.
- 1 2 Nohlen & Stöver, p184
- ↑ Jenks, William Alexander (1950). The Austrian Electoral Reform of 1907 (v angleščini). Columbia University Press. doi:10.7312/jenk93108. ISBN 978-0-231-89205-6.
{{navedi knjigo}}: ISBN / Date nekompatibilen (pomoč) - ↑ Nohlen & Stöver, p209