Državna kremeljska palača

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Državna kremeljska palača
Государственный Кремлёвский Дворец
Troitskaya Tower and State Kremlin Palace.jpg
Moscow Kremlin map - The Armoury.png
Lega v Moskovskem kremlju
Splošni podatki
Koordinati55°45′05″N 37°36′56″E / 55.75139°N 37.61556°E / 55.75139; 37.61556
Začetek gradnje17. oktober 1961
LastnikVlada Rusije
Projektiranje in gradnja
ArhitektMihael Posočin, Ašot Mndojanc in Eugene Stamo
Strukturni inženirG. Lvov, A. Kondratjev, S. Školnikov und T. Melik-Arakeljan
Spletna stran
Venue Website
Državna kremeljska palača na znamki ob 50-letnici

Državna kremeljska palača (rusko: Государственный Кремлёвский Дворец), ki je bila prej in neuradno še bolj znana kot Kremeljska kongresna palača (Кремлёвский Дворец съездов), je velika sodobna zgradba znotraj Moskovskega kremlja.

Splošen opis[uredi | uredi kodo]

Stavba stoji v neposredni bližini stolpa sv. Trojice v Moskovskem kremlju, kjer je tudi eden od dveh vhodov za obiskovalce v trdnjavo. Ko se vstopi v Kremelj skozi ta vhod, je Državna kremeljska palača prva stavba, ki stoji na desni.

Glavni del stavbe, visok 27 metrov, ima preprosto pravokotno obliko, pri oblikovanju fasad pa so uporabili steklo in bel marmor, ki ga na površini težko ločimo od betona. Nad glavnim vhodom, ki je neposredno nasproti južne fasade Arzenala, se vidi pozlačen model ruskega državnega grba, ki je v začetku 1990-ih tukaj nadomestil grb Sovjetske zveze.

Znotraj Državne kremeljske palače je dobrih 800 sob, pri čemer je velik del notranjega prostora zaseden v glavno dvorano, ki lahko sprejme do 6000 ljudi. Danes se ta dvorana s svojimi 450 m² odru uporablja kot prizorišče za koncerte in druge nastope. Festivalska dvorana je nad koncertno dvorano in lahko naenkrat sprejme do 4500 ljudi. Klet palače, v kateri so garderobe in službene sobe, se razprostira na več nadstropjih s skupno višino 16 metrov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Stavba orožarne, porušena leta 1959

Državna kremeljska palača je bila zgrajena v letih 1960–61. Za pridobitev gradbene parcele so porušili stavbo orožarne, zgrajeno leta 1809, ter več vojaških in službenih stavb, ki so bile zgrajene v 19. stoletju. Prvotno se je Državna kremeljska palača imenovala Kremeljska kongresna palača (Кремлёвский Дворец Съездов), ker je bila zasnovana predvsem za organiziranje kongresov stranke KPSZ (Komunistična partija Sovjetske zveze). Nova kongresna palača je bila dokončana oktobra 1961, ravno čas za začetek XXII. Kongresa stranke. Glavni arhitekt stavbe je bil Mihail Posočin [1], ki je znan v več pomembnih gradbenih projektih v Moskvi v drugi polovici 20. stoletja (vključno s stolpnico na Kudrinskem trgu in športnim kompleksom Olimpijski).

Poleg političnih srečanj so v Kongresni palači v sovjetskih časih potekali koncerti in proslave. Predvsem pa je znano, da so oder dolgo uporabljali za baletne predstave Boljšoj teatra in da je bilo vsako leto za novo leto velika otroška božična zabava.

Po razpadu Sovjetske zveze in KPSZ je prvotni namen Kongresne palače prenehal obstajati. Kmalu zatem je bila preimenovana v Državno kremeljsko palačo in se od takrat uporablja le za prireditve. Poleg praznovanj, konferenc ali razstav je palača pred kratkim služila kot prizorišče več svetovnih prvenstev v šahu, predvsem pa kot oder za posebej priljubljene koncerte. Med mednarodno znanimi umetniki, ki so nastopali v palači so na primer: Patricia Kaas, Elton John, Tina Turner, Sting, Bryan Adams, Ray Charles, Chris Rea, Scorpions in Eric Clapton. Thomas Anders je do leta 2009 nastopal desetkrat z in brez Modern Talkinga, pogosteje kot kateri koli drugi pop izvajalec.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Zwischen Stalin und Glasnost. Sowjetische Architektur 1960–1990, DOM Publishers, Berlin, 2009, str.58, ISBN=9783938666166
  2. Ann-Dorit Boy: Modern Talking - Die Russen mögen's Anders, Spiegel Online, 24. April 2009

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]