Dorchester, Dorset

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dorchester
Mesto
Mestni vodnjak in stavba koruzne borze
Mestni vodnjak in stavba koruzne borze
Dorchester se nahaja v Združeno kraljestvo
Dorchester
Dorchester
Geografski položaj v Združenem kraljestvu
Koordinati: 50°42′54″N 2°43′40″W / 50.71500°N 2.72778°W / 50.71500; -2.72778
državaZdruženo kraljestvo
ustavodajna deželaAnglija
regijaJugozahodna Anglija
ceremonialna grofijaDorset
okrožjeZahodni Dorset
Prebivalstvo
 (2011)
 • Skupno19.060
Časovni pasUTC+0 (WET)
Poštna številka
DT1
Omrežna skupina01305

Dorchester je okraj in mesto v tradicionalni grofiji Dorset v Angliji. Zgodovinsko naselje s tržnimi pravicami leži na bregovih reke Frome na jugu Dorsetskega gričevja (Dorset Downs) in severno od Južnega dorsetskega grebena, ki ga ločuje od Weymoutha, 11 km južno.

Okolica mesta je bila prvič naseljena že v prazgodovini. Rimljani so ustanovili posadko po zmagi nad keltskim plemenom Durotrigi in naselje, ki je nastalo v bližini, imenovali Durnovaria. Zgradili so akvadukt za oskrbo z vodo in amfiteater na starejšem britskem zemeljskem nasipu. Po odhodu Rimljanov je mesto izgubilo pomen, v srednjem veku pa postalo pomembno trgovsko in politično središče.

Po popisu 2011 je imel Dorchester 19.060 prebivalcev. Dolga leta je bil dom in navdih avtorja Thomasa Hardyja. Njegov roman Castebriški župan uporablja izmišljeno različico Dorchestra kot kuliso.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prazgodovina in rimsko obdobje[uredi | uredi kodo]

Korenine Dorchestra segajo v prazgodovino. Prva naselja so nastala okoli 3 km jugozahodno od sodobnega centra mesta v bližini gradu Maiden. Veliko železnodobno gradišče je bilo eno izmed najmočnejših naselij v predrimski Britaniji. Različna plemena so tam živela od 4000 pred našim štetjem dalje. Leta 43, ko so prišli v Britanijo Rimljani, so tu živeli Durotrigi. [1]

Rimljani so premagali lokalna plemena leta 70 in ustanovili posadko, ki se je razvila v mesto, ki so ga Rimljani imenovali Durnovaria, britsko ime, ki vsebuje besedo durn ('pest' – ime mesta se lahko razlaga kot "mesto, ki ima za pest velike kamne"). Zdi se, da so prevzeli ime lokalnega plemena Durotrigi, ki so naseljevali območje. [2] Durnovaria je bila omenjena v 4. stoletju v Antoninovem itinerarju, ki je seznam cest in ladijskih zvez v rimskem imperiju. Postala je tržno središče za okolico, pomembno cestno križišče in postojanka, nato pa ena od dveh prestolnic keltskega plemena Durotrigov. [3] Ostanke rimskega obzidja, ki je obdajalo mesto, je še vedno mogoče videti. Večina je bila prekrita s potmi, ki sestavljajo trg v sodobnem Dorchestru, znanega kot The Walks. Majhen del prvotnega obzidja ostaja blizu mestnega krožišča Top'o Town.

Del rimske mestne hiše blizu County Hall s hipokavstom – ogrevalnim sistemom

Drugi rimski ostanki so še: temelji mestne hiše v bližini grofijske upravne zgradbe. Gradbena dela znotraj obzidja so odkrila rimske najdbe; leta 1936 so odkrili skrivališče 22.000 rimskih kovancev iz 3. stoletja v Južni ulici (South Street); druge rimske najdbe so srebrni in bakreni kovanci, znani kot dornski peniji, zlati prstan, bronast kip rimskega boga Merkurja in velika območja tlakovanih tal. [6]

Rimljani so zgradili vodovod (akvadukt) za oskrbo mesta z vodo. Odkrili so ga leta 1900 kot ostanke kanala, vrezanega v kredo okrog hriba. Izvir naj bi bila reka Frome pri Nottonu, približno 19 km v smeri proti toku. V bližini središča mesta je Maumbury rings, star britski henge, ki so ga Rimljani spremenili v amfiteater, na severozahodu hriba Poundbury pa drugo predrimsko utrdbo. [4]

Malo je dokazov, ki kažejo na stalno poselitev po umiku rimske uprave iz Britanije. Ime Durnovaria je preživelo v stari valižanščini kot Durngueir, ki ga je menih Asser zapisal v 9. stoletju. [8] [9] Območje je ostalo v britskih rokah do sredine 7. stoletja, kar je razvidno iz neprekinjene uporabe rimskega grobišča v bližini Poundburyja.

Srednji vek[uredi | uredi kodo]

Eden prvih napadov Vikingov bi lahko bil v bližini Dorchestra okoli leta 790. Po kronikah jih je sprejel kraljevi častnik, misleč, da so trgovci iz druge države. Ko so prišli, so jim naročili, kaj naj prinesejo kraljevemu mestu. Vikingi so ga z njegovimi možmi vred pobili. [5]

Od leta 864 so območje okoli Durnovarie obvladovali Sasi, ki so sebe imenovali Dorsaetas, "Ljudje iz Dora" – Durnovarie. Prvotno lokalno ime bi lahko bilo Dorn-gweir, staroangleško Dornwary. Mesto je postalo znano kot Dornwaraceaster ali Dornwaracester, kar izhaja iz izvirnega imena Dor/Dorn iz latinščine in keltščine ,cester je staroangleška beseda za rimsko postajo. To ime se je razvilo v Dorncester/Dornceaster in Dorchester. [6]

George Jeffreys, 1. baron Jeffreys, sodnikova hiša, danes restavracija na ulici High West Street

Ob normanski zasedbi Dorchester ni bil pomemben. Normani so zgradili grad, a ni ohranjen. Leta 1364 je bila ustanovljena opatija, a tudi ni ohranjena. V poznem srednjem veku je mesto cvetelo, postalo je uspešno trgovsko in industrijsko središče Južnega Dorseta s tekstilno trgovino in predelovalno industrijo, kar se je nadaljevalo vse do 17. stoletja. V obdobju Edvarda III. (1312–1377) so mesto vodili kraljevi namestniki in meščani s svobodnjaki, med vladanjem Jakoba I. (1566–1625) jih je bilo 15.

V 17. in 18. stoletju je bilo v Dorchestru več hudih požarov (leta 1613, 1622, 1725 in 1775). Leta 1613 je bil požar najbolj uničujoč, posledica je bila, da je bilo uničenih 300 hiš in dve cerkvi (cerkev Vseh svetih in cerkev svete Trojice). Le nekaj mestnih zgradb se je ohranilo do današnjih dni, tudi hiša sodnika Jeffreysa in Tudorska ubožnica. Mestna hiša s trgom je bila zgrajena leta 1791. [7]

V 17. stoletju je bilo mesto središče izseljevanja puritancev v Ameriko in lokalni rektor John White je ustanovil naselje Dorchester v Massachusettsu. Prvi poskus kolonizacije je bil na Cape Ann, kjer so se naselili ribiči, vendar je bila zemlja neprimerna, kolonija ni uspela in je bila prestavljena v današnji Salem. Leta 1628 je bila ustanovljena Massachusetts Bay Company s 300 kolonisti, ki so prišli v Ameriko za leto in več.

Leta 1642, tik pred angleško državljansko vojno, je bil Hugh Green katoliški duhovnik. Mesto se je branilo pred rojalisti. Leta 1643 je mesto napadlo 2000 vojakov pod vodstvom Roberta Dormerja, 1. grofa Carnarvonskega. Obramba je bila neustrezna in so se hitro predali. Rojalisti so nekaj časa še imeli nadzor, vendar so na koncu mesto ponovno zavzeli puritanci. [8]

Leta 1685 se je vojvoda iz Monmoutha poskušal upreti, vendar je bilo skoraj 300 njegovih ljudi obsojenih na smrt ali prepeljanih pred sodišče, proces se imenuje "Bloody Assizes", predsedoval je sodnik Jeffreys v Dorchestru.

Sodobni časi[uredi | uredi kodo]

Shire Hall v ulici High West Street, kjer je potekalo sojenje tolpuddlskim mučenikom

Leta 1833 so tolppudlski mučeniki ustanovili družbo kmetijskih delavcev (Friendly Society of Agricultural Labourers). Sindikati so bili zakoniti, toda ker so člani prisegli zvestobo, so jih prijeli in prepeljali v Shire Hall. Pod dvorano so bile celice, v katerih so bivali zaporniki, medtem ko so čakali na sojenje. Dorchestrski zapor je bil zgrajen v 19. stoletju in je bil uporabljen za pridržanje obsojenih, dokler ni bil zaprt decembra 2013. Po načrtih naj bi tu nastalo 189 stanovanj in muzej.

Dorchester je ostal strnjeno mesto znotraj meja mestnega obzidja do druge polovice 19. stoletja, saj so bila vsa zemljišča, ki so neposredno mejila na zahodu, jugu in vzhodu, v lasti vojvodstva Cornwall. Posesti je obvladoval dvorec Fordington. Območje je vključevalo vojašnico Marabout iz leta 1794, ubožnico iz leta 1835, southamptonsko in dorchestrsko železniško postajo in postajo vzhodno od avenije Weymouth iz leta 1847, veliko železniško družbo (Great Western Railway ) in njeno postajo iz leta 1857, vodovod iz leta 1854, pokopališče iz leta 1856 in policijsko postajo iz leta 1860.

Vojvodske posesti so obdelovali kot sistem odprtega polja do leta 1874, ko so ga lastniki zemljišč in prebivalcev zaprli v tri velike kmetije. Ključni dogodki za mesto so bili: sejmišče leta 1877, igrišče leta 1880 in pivovarna Eldridge Pope leta 1881. Salisburysko polje se je ohranilo v javni uporabi leta 1892, ko je bilo zemljišče leta 1895 kupljeno za angleški park.

Zemljevid Dorchestra, 1937

Stalna vojaška prisotnost je bila v mestu do zaprtja vojašnice leta 1881.

Zunaj obzidja so nastajale stanovanjske soseske od leta 1876 dalje. Poundbury je zahodni podaljšek mesta, zgrajen leta 1993 v skladu z načeli urbanih vasi na zemljiščih vojvodstva Cornwall v lasti princa Charlesa. Sčasoma je nastalo 2500 stanovanj s približno 6000 prebivalci. Princ Charles je sodeloval pri oblikovanju tega razvoja. [9]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Središče mesta Dorchester je na nadmorski višini približno 55 do 80 metrov, na rahlo nagnjenem terenu ob južnem bregu reke Frome. Mestno pozidano območje se razteza na jug, zahod in jugovzhod od središča mesta; na severu in severovzhodu je širitev omejena s poplavno ravnico in mokrotnimi travniki.

Zemljišča južno in zahodno od mesta so del območja izredne naravne lepote (Area of Outstanding Natural Beauty). [10] Območje prečka južni dorsetski kredni greben, kjer poteka del jugozahodne obalne pešpoti (South West Coast Path). Z grebena je mogoče videti več kot tisoč spomenikov, tudi megalite, kamnite kroge in gradišča; številne arheološke najdbe so na ogled v muzeju (Dorset County Museum).

Geologija mesta obsega podlago, oblikovano v geološki dobi koniacij, sontonij in campanij v pozni kredni epohi, prekriti z novejšimi kvartarnimi sedimenti. Osnova je kreda različne sestave. Ponekod na zahodnem robu mesta v okolici Poundburyja imajo sedimenti pokrov iz gline s kremenom, naplavine na poplavni ravnici reke in več ozkih trakov s slabo stratificiranimi vložki, ki so predvsem okoli severovzhodne in jugozahodne meje mesta. [11]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Leta 2012 je bilo 17.500 ljudi, ki so delali v Dorchestru. Mesto ima šest industrijskih con (Grove Trading Estate, Poundbury Trading Estate, vojašnica Marabout, Great Western Center, Železniški trikotnik in Casterbridge Industrial Estate). Večinoma je lahka industrija, trgovina na debelo in v storitveni sektor.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Pisatelja in pesnik[uredi | uredi kodo]

Kip Thomasa Hardyja na ulici High West Street

Pisatelj in pesnik Thomas Hardy je živel v Dorchestru. Otroštvo je preživel vzhodno od mesta, njegova hiša v mestu, Max Gate, je v lasti National Trusta in je odprta za javnost. Hardy je pokopan v Westminstrski opatiji, njegovo srce so odstranili in ga pokopali v Stinsfordu. [12]

William Barnes, pesnik v zahodnem narečju (West Country), je bil 24 let rektor v Winterborne Camu, zaselku v bližini Dorchestra, vse do svoje smrti leta 1886 in je vodil šolo v mestu. V mestu sta kipa Barnesa in Hardyja.

Roman Johna Cowperja Powysa Maiden Castle (1936) se dogaja v Dorchestru. Powys je živel v Dorchestru kot otrok, med majem 1880 in božičem 1885, ko je bil njegov oče tukaj kaplan. Po vrnitvi iz Amerike junija 1934 je od oktobra 1934 do julija 1935 živel na High Street št. 38 v Dorchestru, nato pa se je preselil v Wales.

Muzeji[uredi | uredi kodo]

Dorsetski grofijski muzej

Dorchestrski muzeji so Rimljanska mestna hiša (Roman Town House), muzej dinozavrov, muzej terakotnih vojakov, muzej medvedka Tedija, vojaški muzej, muzej grofije Dorset in razstava Tutankamona.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Cerkev svetega Petra

V Dorchestrski župniji je 293 zgradb, ki so na seznamu zgodovinske Anglije zaradi svojega zgodovinskega ali arhitekturnega pomena, vključno s petimi, ki so uvrščene v I. razred na seznaa. To so cerkev svetega Jurija na ulici Fordington High Street, cerkev svetega Petra na ulici High West Street, Max Gate na Syward Road, rimska mestna hiša in Shire Hall, in 16 v II. razred.

Cerkev svetega Jurija ima južna vrata iz poznega 11. stoletja, timpanon iz caenskega kamna z realistično rezbarijo svetega Jurija z vojaki, ki prikazujejo čudež v bitki pri Antiohiji. Južna stranska ladja in severni del verande sta iz 12. stoletja.

Cerkev svetega Petra večinoma izvira iz let 1420 do 1421, južna vrata so iz 12. stoletja. Je veliko pomembnih spomenikov, tudi kipa iz 14. stoletja in grobnice iz 14. stoletja. Thomas Hardy je prispeval zakristijo in prezbiterij leta 1856, 1857.

Max Gate je zasnoval Thomas Hardy v slogu kraljice Ane in je bil njegov dom do smrti leta 1928. Zgrajena je bila leta 1885.

Ostanki rimske hiše severno od grofijske palače so iz začetka 4. stoletja s poznejšimi širitvami s sistemom za ogrevanje hipokavst in mozaičnimi tlaki. To je edina vidna rimska mestna hiša v Veliki Britaniji. [13]

Sedanjo zgradbo Shire Hall je zasnoval Thomas Hardwick in je bila zgrajena iz portlandskega klesanega kamna leta 1797. Nadomestila je prejšnjo strukturo, ki je bila v slabem stanju. Zgradba se je od 19. stoletja le malo spremenila. Leta 2014 je bilo izdano gradbeno dovoljenje za preoblikovanje v središče dediščine in turistično znamenitost.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Dorchester je pobraten s tremi evropskimi mesti:[14]

Mestne šole so pobratene s šolami v Evropi, Afriki in Aziji. Šola Thomasa Hardyja ima partnerstva s šolami v Barceloni, Tanzaniji, Dehradunu, Bayeuxu in drugimi.[19][20][21]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Sharples, Nial (1991). Maiden Castle: Excavations and field survey 1985-6. English Heritage. str. 124–126. ISBN 978-1-84802-167-9.
  2. ↑ Trevarthen, Mike; Barnett, Catherine (2008). Suburban Life in Roman Durnovaria: Excavations at the Former County Hospital Site, Dorchester, Dorset 2000–2001. Wessex Archaeology. str. Introduction. ISBN 978-1-874350-46-0.
  3. ↑ Kessler, Peter. »Durotriges (Britons)«. The History Files: Celtic Kingdoms of the British Isles. Pridobljeno 23. septembra 2016.
  4. ↑ Savage, James (1833). The History of Dorchester, During the British, Roman Saxon, and Norman Periods, with an Account of Its Present State. Weston, Simonds & Sydenham. str. 62–65.
  5. ↑ Studies in the Early History of Shaftesbury Abbey. Dorset County Council, 1999 – 'King Alfred the Great and Shaftesbury Abbey'， Simon Keynes
  6. ↑ Eckwal, Eilert (1960). Oxford Dictionary of English Place Names. Oxford University Press. str. 148.
  7. ↑ Criswick, James (1820). A Walk Round Dorchester. J. Criswick. str. 16.
  8. ↑ Underdown, David (1994). Fire from Heaven: Life in an English Town in the Seventeenth Century. Yale University Press. str. 204–207. ISBN 978-0-300-05990-8.
  9. ↑ Pentreath, Ben (1. november 2013). »How the Poundbury project became a model for innovation«. Financial Times. Pridobljeno 19. septembra 2016.
  10. ↑ »Dorset Explorer«. Natural England. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2015. Pridobljeno 26. novembra 2015.
  11. ↑ British Geological Survey (2000), 1:50,000 Series, England and Wales Sheet 328 (Dorchester), ISBN 978-0-7518-3310-2
  12. ↑ Bradford,Charles Angell (1933). Heart Burial. Allen & Unwin. str. 246. ISBN 978-1-162-77181-6.
  13. ↑ »Roman House, Dorchester«. britishlistedbuildings.co.uk. Pridobljeno 30. novembra 2015.
  14. ↑ »Twinning«. Dorchester Town Council. Pridobljeno 24. septembra 2016.
  15. ↑ »British towns twinned with French towns [via WaybackMachine.com]«. Archant Community Media Ltd. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 julij 2013. Pridobljeno 20 julij 2013.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  16. ↑ »National Commission for Decentralised cooperation«. Délégation pour l'Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères) (v francoščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 november 2013. Pridobljeno 26 december 2013.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  17. ↑ »Twinning: Lübbecke«. Dorchester Town Council. Pridobljeno 24. septembra 2016.
  18. ↑ »Twinning: Holbæk«. Dorchester Town Council. Pridobljeno 24. septembra 2016.
  19. ↑ »Schools Spotlight on Team Abhinav Bindra«. BBC: Sport. 8. april 2011. Pridobljeno 24. septembra 2016.
  20. ↑ »Thomas Hardye School Science Department Visit to the Kabale School, Tanzania«. Thomas Hardye School. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. septembra 2016. Pridobljeno 24. septembra 2016.
  21. ↑ »THS welcomes Bayeux's Lycée Alain Chartier«. Thomas Hardye School. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2016. Pridobljeno 24. septembra 2016.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Bingham, A. (1987) Dorset : Ordnance Survey landranger guidebook , Norwich: Jarrold, ISBN 0-319-00187-3
  • Chandler, J. H. (1990) Wessex images, Gloucester: Alan Sutton and Wiltshire County Council Library & Museum Service, ISBN 0-86299-739-9
  • Draper, J. (1992) Dorchester : An illustrated history Wimborne: Dovecote Press, ISBN 1-874336-04-0
  • Morris, J. and Draper, J. (1995) "The 'Enclosure' of Fordington Fields and the Development of Dorchester, 1874–1903", Dorset Natural History and Archaeological Society proceedings, v. 117, p. 5–14, ISSN 0070-7112
  • Pitt-Rivers, M. (1966) Dorset, A Shell guide, New ed., London: Faber, ISBN 0-571-06714-X
  • Taylor, C. (1970) Dorset, Making of the English landscape, London: Hodder & Stoughton, p. 197–201, ISBN 0-340-10962-9
  • Waymark, J, (1997) "The Duchy of Cornwall and the Expansion of Dorchester, c. 1900–1997", Dorset Natural History and Archaeological Society proceedings, v. 119, p. 19–32, ISSN 0070-7112

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Dorchester, Dorset.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dorchester,_Dorset&oldid=6092942«