Donat Mg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Logotip

Donat Mg je naravna mineralna voda. Po vsebinski sestavi je magnezijeva-natrijeva-hidrogenkarbonatna-sulfatna-kislica. Polni se vse od leta 1908, ko so jo prvič zajeli v zdraviliškem parku v Rogaški Slatini. Prepoznaven simbol Donata Mg je grški bog Apolon, poimenovan pa je po bližnji Donački gori.

Izvir in ime[uredi | uredi kodo]

Donat Mg nastaja v globinah 280 do 600 m na območju Rogaške Slatine z raztapljanjem kamenin, bogatih z magnezijem, kalcijem, sulfati, hidrogenkarbonati in drugimi elementi. Vsebuje tudi velike količine prostega ogljikovega dioksida. V 80. letih 20. stoletja, ko je bilo raziskovanje vplivov mineralov, še zlasti magnezija, na človekov organizem na vrhuncu v medicinski znanosti, so k imenu Donat pridali še Mg – simbol za magnezij in tako poudarili, da ta naravna mineralna voda vsebuje visoko količino magnezija.

Sestava[uredi | uredi kodo]

Donat Mg je magnezijeva-natrijeva-hidrogenkarbonatna-sulfatna-kislica. To je kemijska karakteristika naravne mineralne vode, dobljena na podlagi več kot 20 odstotkov ekvivalentnega deleža kationov in anionov v litru vode, tako, da po padajočih vrednostih zapišemo vse sestavine, ki presegajo 20 ekvivalentnih deležev, v odstotkih najprej za katione in nato za anione.

Značilne sestavine naravne mineralne vode Donat Mg (povzeto po analizi naravne mineralne vode Donat Mg iz leta 2013, narejene na ZZV Maribor):

1000 ml vsebuje
Kationi
Natrij 1700 
Magnezij 1000 
Kalcij 380 
Anioni
Sulfat 2100 
Hidrogenkarbonat 7800 
Klorid 75 
raztopljen ogljikov dioksid, min. 3500 
Plastenka Donat Mg

Podoba[uredi | uredi kodo]

Motivika rogaških kislic je vse od odkritja Donata v prvem desetletju 20. stoletja povezana z zdravim načinom življenja in z romanitcizmom velikih zdravilišč. Od 20-tih let 20. stoletja, je bil osrednji motiv lik ženske, ki se sklanja nad čašo slatine. Njena podoba se je z desetletji spreminjala v skladu z družbeno-političnim stanjem Evrope.

V šestdesetih letih 20. stoletja, z velikim razmahom prodaje rogaške slatine, je zdravje, ki ga ta prinaša, simboliziral Apolon. Rabi njegove podobe botruje legenda, uprizorjena na naslovnici Roitschocreneja, prve monografije posvečene rogaški iz leta 1685. Apolon naj bi po legendi nagovoril krilatega Pegaza k pitju rogaške slatine namesto vode iz svojega vrelca na mitološki gori Helikon. Njegova podoba se je na Donatu ohranila do danes.

V 80. letih 20. stoletja sta bila za Donat značilna še rumena etiketa in zelen kronski zamašek. Šlo je za poklon podobi prvih ustekleničenj Donata, neposredno po odkritju 1908. Ta barva se ni ohranila.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Črpanje[uredi | uredi kodo]

Zgodba o odkritju Donata, ki je povezana z zanimivimi tehnološkimi prijemi in poskusi, sega v leto 1908, ko je iz gradbene jame sredi zdraviliškega parka v Rogaški Slatini pritekla visoko mineralizirana voda. Dr. Joseph Knett, glavni geolog Karlovih Varov, je lastnike tamkajšnjih vrelcev pregovoril k preureditvi vrelčnih zajetij v prepričanju, da bodo z globokim kopom prišli do večjih količin slatine. Voda iz novega vrelca pa je bila zaradi visoke vsebnosti magnezija tako drugačna od dotlej znanih, da so jo morali na novo poimenovati, potrebne pa so bile tudi posebne priprave na njeno zdraviliško rabo in stekleničenje.

Nov izvir so morali zavarovati pred vdorom vode iz bližnjega potoka, zato so v izkopu velikosti 40 m krat 8 m krat 8m, kjer se je izvir nahajal, zgradili betonske rezervoarje za vodo in jih obdali z debelim betonskim zidom. Podzemne rezervoarje so poimenovali Knettum, v spomin na Dr. Knetta. Iz teh podzemnih rezervoarjev so črpali vodo s črpalkami do polnilnice, kjer so vodo stekleničili.

Že leta 1931 je dr. Adolf Režek, univerzitetni profesor iz Zagreba, ki je nadziral rogaške slatine, ugotovil, da prihaja do demineralizacije slatine. Knetteum ni bil nepropusten in ni preprečil mešanja mineralne vode z vodo iz bližnjega potoka niti vdora vrelcem škodljive padavinske vode. Zaradi tega in zaradi padca izdatnosti vrelca so se v Rogaški Slatini kmalu po drugi svetovni vojni odločili za temeljito sanacijo vrelčnih naprav. Ob potrebi po radikalni sanaciji situacije so se odločili za tvegano globinsko vrtanje, ki ga je zagovarjal hidrogeolog akademik Josip Bać iz Sarajeva. Baćev koncept se je izkazal za pravilnega že kmalu po začetku del, saj so 6. julija 1952 pričele bruhati velike količine Donata iz globine 32 m. Vodni steber je bil visok kar 10 m.

Podvig prof. Baća je bil uvod v veliko hidrogeološko dejavnost na vrelčnem območju Rogaške Slatine. V letih od 1952-1958 so skupaj izvrtali kar 41 raziskovalnih vrtin, najgloblja med njimi je bila globoka 87 m. Bila je kar desetkrat globlja od zajetij v Knetteumu. Vrtine so skupaj dajale okoli 60 m3 vode na dan, kar je bilo petkrat več od količine vode, ki jo je dajal Knetteum pred zadnjo sanacijo. Po letu 1958 so pričeli z geološkimi raziskavami novih virov mineralne vode tudi v okolici Rogaške Slatine. Globina vrtin se je pri tem nenehno povečevala, najgloblja vrtina sega 606 m pod površino zemlje. Z globinskim vrtanjem so sodobna zajetja segla v primaren vodonosnik visoko mineralizirane vode Donat.

Stekleničenje[uredi | uredi kodo]

Donat Mg se je v začetku stekleničil v veliki polnilnici v Rogaški Slatini, ki je bila zgrajena 1904. V času pred prvo svetovno vojno so iz nje letno odposlali po 3.000.000 steklenic rogaških slatin – to so bile tri slatine: Donat, Styria in Tempel. Leta 1969 je dosegla maksimalne zmožnosti in l. 1972 so odprli novo polnilnico, ki obratuje še danes.

Tehnologijapolnjenja rogaških slatin pred izgradnjo Haybäckove polnilnice (in pred odkritjem Donata) je bila preprosta: z zajemalkami so vodo nalivali v steklenice neposredno iz obzidanega in nadkritega vrelca. Steklenice so nato v lesenih koritih nosili v osrednje skladišče, kjer so jih pregledali, zamašili s pluto, ustrezno označili, zložili v zaboje in na koncu naložili na vozove.

Tehnologija polnjenja se je izpopolnila leta 1852, ko so uredili novo veliko skladišče (pod enim od današnjih hotelov) in ko so na vrelec Tempel namestili t. i. Toberjevo črpalko, ki je vodo preko postekljenih cevi potiskala v velike zbiralnike, kjer so jo polnili in spravljali v zaboje. Te so po tirih odpravljali do rampe. Od tam dalje je šlo vse po starem, s konjskimi vpregami. Šele nova polnilnica je imela v skladišče speljan poseben industrijski tir. Ta je bil zveza z novo, prav zaradi rogaških slatinzgrajeno lokalno železniško progo Grobelno-deželna meja (Rogatec).

Učinki[uredi | uredi kodo]

Donat Mg je po svoji sestavi edinstvena naravna mineralna voda, ki jo človek lahko pije vse življenje. Zanj je značilna izredno visoka mineralizacija, več kot 13g raztopljenih rudninskih snovi v litru (skupaj z CO2), od tega je samo magnezija več kot 1000 mg/l, kalcija okrog 380 mg/l, vsebuje pa še mnoge druge zdravju koristne elemente in spojine, zlasti sulfate in hidrogenkarbonate.

Zaradi edinstvene kemične sestave, fizikalnih lastnosti, balneoloških izkustev in medicinskih spoznanj se v Zdravilišču Rogaška Slatina naravna mineralna voda Donat Mg že več kot 100 let uporablja v terapevtske in preventivne namene, kjer imajo mnogotere pozitivne izkušnje pri naslednjih stanjih:

Zaprtost[uredi | uredi kodo]

Zaradi svoje hiperozmolarnosti je Donat Mg naravno ozmotsko odvajalo. Spada v skupino saliničnih odvajal. Najizraziteje deluje zato, ker vsebuje sulfatne soli (magnezijev sulfat - grenka sol in natrijev sulfat - Glauberjeva sol) in okoli 1000 mg magnezija /L. Zaradi sulfatnih ionov, ki vplivajo na sluznico želodčno – črevesnega trakta z dražljajem raztezanja in povečanjem volumna vsebine, pride tudi do sproščanja hormonov, ki učinkujejo na ledvice, mehur in trebušno slinavko. Na podlagi osmoze iz celic črevesne stene sulfatnih soli torej odtegnejo vodo in volumen vsebine v črevesju se poveča od 3- do 5-krat, zato le-ta pritisne na črevesno steno in izzove njeno peristaltiko oz. gibanje. Magnezij sam še dodatno draži črevesne hormone, ki peristaltiko okrepijo.

Prebavila[uredi | uredi kodo]

Želodec ustvari dnevno od 2 do 3 litre kisle tekočine, ki je sestavljena v glavnem iz klorovodikove kisline in pepsina (encim, ki pospešuje presnovo beljakovin). Že približno 1,2 litra Donata Mg ima zadostno pufersko sposobnost za nevtralizacijo na dan izločene kisline. To mu omogoča enkratna sestava z okrog 7. 800 mg hidrogenkarbonata, ki ima veliko sposobnost vezanja kislin in pufranja prostih kislin. Veže želodčno kislino v ekvivalentnih količinah.

Natrijeve hidrogenkarbonatne vode s svojim alkalnim vplivom delujejo protivnetno na želodčno sluznico, pri Donatu Mg pa sta v veliko pomoč tudi magnezij in kalcij, ki spremljata natrij ter zmanjšujeta oteklost sluznice.

Magnezij sam deluje proti krčem v želodcu, izboljšuje peristaltiko, zaporno funkcijo kardije (zapiralne mišice vhoda v želodec) in pospešuje celično obnovo. Je tudi gradbeni element hitro obnavljajočih se celic želodčne sluznice.

Prehrana in hujšanje[uredi | uredi kodo]

Pri hujšanju se maščobe in beljakovine razgrajujejo v kisline, telo izgublja pomembne minerale. Kemijska sestava Donata Mg nevtralizira nastale kisline in nadomešča izgubljene minerale. Je naravno odvajalo in v začetku hujšanja koristen, saj očisti telo zastalih strupov, odpadnih snovi, pomaga pri vzpostavljanju kislinsko-bazičnega ravnotežja in tako razbremeni telo presnovkov. Ker je zelo bogat s sulfatnimi solmi, ki povečajo izločanje holecistokinina, redno pitje zmanjšuje apetit. Za sulfate tudi velja, da onemogočajo absorbcijo lipidov in pomagajo prazniti žolčnik. Koncentracija magnezija pospešuje presnovo, krepi odpornost in poveča zaloge energije.

Sladkorna bolezen[uredi | uredi kodo]

Magnezij je pomemben za ravnovesje glukoze v telesu. Magnezij ima vlogo sekundarnega prenašalca za učinkovitost inzulina. Inzulin pa po drugi strani pomembno vpliva na kopičenje magnezija znotraj celic. Znižana znotrajcelična koncentracija magnezija bi lahko prispevala k zmanjšanemu delovanju inzulina oziroma povečanju rezistence na inzulin, kar se dogaja pri diabetikih tipa 2. Trajno nadomeščanje magnezija verjetno prispeva k izboljšanemu delovanju beta celic trebušne slinavke in povečuje odgovor na inzulin.

Dokazano je, da pomanjkanje magnezija pospešuje nastanek kisikovih metabolitov (prostih radikalov). Posredno prihaja do zvišanja simpatikusa, ki zavira delovanje insulina. Pri hipomagneziemiji (pomanjkanju magnezija) celice izgubljajo kalij in natrij, akumulira se kalcij, ki sproža negativne metabolne poti. Prihaja pa tudi do zaviranja delovanja nekaterih pomembnih membranskih encimov. Povezano je s poznimi zapleti sladkorne bolezni, kot so retinopatija in nefropatija. Hiperglikemija pa povzroča med drugim čezmerno izločanje magnezija skozi ledvice, iz česar izhaja, da so pomanjkanja izrazitejša pri slabše urejenih diabetikih. Pomanjkanje naj bi bilo premo sorazmerno nivoju glikoziranega hemoglobina. Mnogi diabetiki imajo hipertenzijo oz. visok krvni pritisk, nekateri srčno odpoved in uporabljajo diuretike, ki povečujejo izločanje magnezija. Koliko diabetikov ima pomanjkanje magnezija, ni jasno. Določanje koncentracije v serumu ne daje prave slike, potrebno je določanje v eritrocitih, saj je v serumu le en odstotek Mg.

Leta 1986 je Zdravstvo Rogaška Slatina na 2. evropskem kongresu o magneziju v Stocholmu predstavilo rezultate raziskave o vplivu 16-dnevnega pitja Donata Mg (7 dcl na dan) na koncentracijo magnezija in nivo krvnega sladkorja, holesterola in sečne kisline pri osebah s sladkorno boleznijo, ulkusno boleznijo in pri kontrolni skupini zdravih preiskovancev. Koncentracije magnezija pri sladkornih in ulkusnih bolnikih so se po pitju Donata Mg statistično značilno dvignile. Tudi padec krvnega sladkorja pri osebah s sladkorno boleznijo je bil statistično značilen, tako da so lahko 12-tim od 70 celo znižali terapijo z zdravili. Tudi holesterol se je po pitju statistično značilno znižal s povprečne vrednosti 7,19 na 5,96 mmol/l. Znižal se je tudi nivo sečne kisline, vendar sprememba ni bila statistično značilna.

Magnezij pomaga le osebam, ki imajo diabetes tip 2, ter nosečnicam, ki so prvič zbolele za sladkorno boleznijo.

Kislinsko-bazično ravnotežje[uredi | uredi kodo]

Za potek presnove je razmerje med kislinami in bazami izrednega pomena. Tudi normalna celična presnova zahteva ravnovesje med kislinami in bazami. Stanje beljakovin, struktura celičnih delov, prepustnost membran, delovanje encimov in hormonov, razporeditev elektrolitov in struktura vezivnega tkiva so odvisni od tega ravnotežja.

Kislinsko-bazično stanje organizma se med drugim določa z merjenjem pH vrednosti krvi, ki pri zdravih ljudeh znaša 7,4. Če zaradi bolezni pade pH vrednost pod 7,37 pride takoj do motenj v presnovi zaradi zakisanja (acidoza), če se pH vrednost zviša nad 7,44 prihaja do motenj zaradi prebitka baz (alkaloza). Znano je, da ima vsaka celična tekočina svojo specifično pH vrednost (npr. želodčni sok: 1,2 – 3; slina: 7,0; sok trebušne slinavke: 8,0; urin: 5,6 – 7.0).

Organizem ima učinkovite regulacijske mehanizme (pufer sistemi v krvi, pljučih, ledvicah) za vzdrževanje pH vrednosti v zelo ozkih mejah, vendar lahko kljub temu pride do porušitve kislinsko – bazičnega ravnovesja. Motnje kislinsko baznega ravnotežja lahko nastanejo iz bolezenskih razlogov (sladkorna bolezen, hiperaldosterizem, kronična odpoved ledvic, zastrupitev z alkoholom, hipokaliemija, edem pljuč in nekaterih drugih), lahko pa tudi zaradi nekaterih zdravil, okužb in neustrezne prehrane (debelost).

Zakisanost telesnih tekočin povzroči spremenjene lastnostih rdečih krvnih celic. Te postanejo manj elastične, deformirane in zgubijo sposobnost spremembe zunanje oblike. Zato težko prehajajo preko kapilar, se lepijo v gruče in tvorijo zamaške. Zmanjšana je viskoznost krvi, lokalna oskrba tkiv in vitalnih organov ( srce, možgani) s kisikom. Pri vzdrževanju tega ravnotežja igra pomembno vlogo natrijev hidrogenkarbonat, ki je močna bazična snov. Služi za nevtralizacijo odvečnih kislin in za nastanek vseh prebavnih sokov t. i. bazofilnih organov, jeter, žolčnega mehurja, žleze slinavke in prebavnih žlez tankega in debelega črevesja. Donat Mg vsebuje velike količine hidrogenkarbonatnih ionov in bazičnega minerala magnezija zato učinkovito pomaga uravnavati kislinsko - bazično ravnotežje.

Klinična študija[uredi | uredi kodo]

Dvojno slepa, randomizirana, s placebo kontrolirana klinična raziskava raziskava, ki jo je opravil inštitut analyze & realize GmbH iz Berlina, je klinično dokazala, da Donat Mg ugodno deluje na prebavo. Klinična študija je bila izvedena skladno z vsemi pravili stroke, ki veljajo za klinična preizkušanja zdravil, na vzorcu ljudi, ki glede na klinične parametre trpijo zaradi težav z zaprtjem, Udeleženci, ki so pili Donat Mg, so po šestih tednih trikrat pogosteje spontano odvajali v primerjavi z udeleženci iz kontrolne skupine.

Odsvetovano pitje[uredi | uredi kodo]

Pitje Donata Mg se odsvetuje bolnikom z odpovedjo ledvic in pri vseh vodeničnih stanjih ter pri motnjah kislinsko baznega ravnotežja. Pitje v večjih količinah lahko povzroči diarejo, ki preneha, če prekinemo s pitjem oziroma spoštujemo priporočene odmerke.

Viri in zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Uradna spletna stran www.donat.mg/sl

Strokovna literatura[uredi | uredi kodo]

  • Monographie: Kohlensäurehaltige Heilwässer der Kommison B 8 (Balneologie). Bundesanzeiger , 27. september 1989, Nr. 182, S. 4574.
  • Monographie: Sulfathaltige Heilwässer der Kommison B 8 (Balneologie). Bundesanzeiger, 26. Juni 1990, Nr. 115, S. 3239.
  • Monographie: Calciumhaltige Heilwässer der Kommison B 8 (Balneologie). Bundesanzeiger, 26. Juni 1990, Nr. 115, S. 3239.
  • Monographie: Calcium-Magnesium- Hydrogencarbonathaltige Heilwässer der Kommison B 8 (Balneologie). Bundesanzeiger, 26. Juni 1990, Nr. 115, S. 3239.
  • Monographie: Natrium-Hydrogencarbonat-haltige Heilwässer der Kommison B 8 (Balneologie). Bundesanzeiger , 6. März 1992, Nr. 46, S. 1659.
  • Monographie: Magnesiumhaltige Heilwässer der Kommison B 8 (Balneologie). Bundesanzeiger , 23. Februar 1994, Nr. 37, S. 1618.
  • Gutenbrunner C., Hildebrandt G. Handbuch der Heilwasser-Trinkkuren. Sontag Verlag. Stuttgart, 1994.

Strokovna mnenja[uredi | uredi kodo]

  • Resch K-L, Dorer B. Medizinisches Gutachten für das natürliche Mineralwasser »Donat Mg« aus der Quelle Donat im Kurort Rogaška Slatina/Sloweinen, Forschungsinstitutes für Balneologie und Kurortwissenschaft, Bad Elster, 2006.
  • Marktl W. Ernährungsphysiologisches Gutachten Betreffend die Anerkennung dre Rogaska Donatquelle als Natürliches Mineralwasser gemäss Codexkapitel B 17, 6.12.1996
  • Čoh V. Pitne kure z naravno mineralno vodo Donat Mg, Center za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod, Rogaška Slatina, 27.10.1995
  • Lavrič J. The monograph on the Rogaska magnesium mineral water, the natural mineral water from Donat spring, Centre for the prevention, further treatment, the rehabilitation of gastro-enterological and metabolism diseases, Rogaška Slatina Health Resort, 1989
  • Fazarinc A. Strokovno mnenje o zdravilnosti mineralne vode Donat iz Zdravilišča Rogaška Slatina, št. 01-242/1. Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo. Ljubljana, 8. 6. 1982.
  • Cvahte S. Strokovno mnenje o zdravilnosti mineralne vode Donat iz zdravilišča Rogaška Slatina,št. 01-480/1. Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo. Ljubljana, 23.08.1977.
  • Leskovar R. Potrdilo o zdravilnosti naravne mineralne vode iz Donat vrelca v Rogaški Slatini, št. 180/64. Zavod za balneologijo SRS. Rogaška Slatina, 10. 8. 1964.

Znanstveni članki[uredi | uredi kodo]

  • Leskovar R. Über die Gallentreibnene Wirkung natürlicher magnesiumhaltiger Mineralwässer. Balneologe, 1939;6:112-120.
  • Leskovar R. Über die Wirkung eines magnesiumhaltigen Mineralwassers auf die extrahepatischen Gallenwege. Balneologe, 1941;8:102-111.
  • Leskovar R. Über die Funktion des Sphincter Oddi. Arch exp Path Pharmakol, 1941;197:361-369.
  • Leskovar R. Zdravljenje želodčnih bolnikov v Rogaški Slatini I. Zdrav vest,1952;21:163-170; II. Zdrav vest,1952;21:201-207.
  • Leskovar R. Einblick in die Wirkungsweise eines MgSO4 – haltigen Mineralwassers auf grund neuer Untersuchungen. Z angew Bäder-Klimaheilk,1955;2:187: 1-4.
  • Leskovar R. Wirkungsweise eines magnesium- und sulfat-haltigen Mineralwassers auf den Diabetes mellitus. Beeinflussung von Insulin und Adreanlinwirkungen sowie der Glykolise. Z angew Bäder-Klimaheilk, 1959;6:32-54.
  • Leskovar R. Pathophysiologische Betrachtung zur Trinkkur. Z angew Bäder-Klimaheilk, 1959;6:489-496
  • Leskovar R. Beeinflussung der Blutgerinnung bei Lebertherapie mit magnesiumhaltigem Mineralwasser. Arch physik Ther, 1964;16:311-316.
  • Leskovar R. Prophylaktische Bedeutung von Mineralwasserkuren. Prophylakse, 1965;4:6-15.
  • Leskovar R. Balneoterapija pri kirurških primerih žolčnih obolenj. Zdrav vest, 1967;35:85-88
  • Leskovar R. Beeinflussung des Ca- und Mg-Blutspiegels bei einigen Krankenheitsgruppen durch die Trinkkur mit einer Mg- und Ca- haltigen Heilquelle. Z angew Bäder-Klimaheilk, 1968;15:246-257.
  • Leskovar R. Die balneologische Behandlung der Magenkrankheiten. Österr Monatshefte aerztl Fortbildung u pharmazeutische Dokumentation,1969;10:168-181.
  • Leskovar R. Die Trinkkur. Z angew Bäder-Klimaheilk,1970;17:370-390.
  • Leskovar R. Trinkkuren und Elektrolythaushalt. I. Beeinflussung des Säure-Basengleichgewichts im Blut. Vergleichende Beobachtung im Verlauf des Pyrexal-Testes. Z angew Bäder-Klimaheilk, 1972;19:106-115.
  • Leskovar R. Trinkkuren und Elektrolythaushalt. II. Veränderungen des Serum-Ionogramms und der renalen Regulierung. Z angew Bäder-Klimaheilk, 1972;19:343- 370.
  • Leskovar R. Trinkkuren und Elektrolythaushalt. III. Veränderungen des Ionogramms im Speichel. Z angew Bäder-Klimaheilk, 1973;20:219-228.
  • Leskovar R. Trinkkuren und Elektrolythaushalt. IV. Veränderungen im Schweiss. Z angew Bäder-Klimaheilk, 1973;20:395-401.
  • Leskovar R. Trinkkuren bei Erkrankungen der Harnwege. Z angew Bäder-Klimaheilk, 1976;23;201-211.
  • Leskovar R, Meyer-Leddin HJ. Entzündungswidrige Wirkung von Trinkkuren. Veränderungen der Serum-Harn- und Speichel- Ionogramme durch die Pyrexalentzündung und durch Trinkkuren. Z angew Bäder-Klimaheilk, 1978;25:132-141.
  • Leskovar R. Beeinflussung von Kalzium und Magnesium im Verlauf der Resorption aus Mineralwässern. Krankenhaus Arzt, 1978;51:358-364.
  • Zaveršnik H. The significance of magnesium (Mg) in medicine. Zdrav vest, 1982;51:159-164.
  • Glavnik B, Zaveršnik H. The significance of magnesium in acute hepatic porphyria. Zdrav Vestn, 1984;53:387-389.
  • Lavrič J, Zaveršnik H. Drinking of mineral water Donat Mg and its influence on the serum magnesium concentration in diabetics. Magnesium Bulletin 8, 1986;2:275.
  • Prevorčnik A, Jurjec D, Drinovec J. Influence of a magnesium-rich mineral water on urinary inhibitors and promotors. International Congress on Magnesium Research, Tigru Mures, Romania, Abstract 43,1989.
  • Prevorčnik A, Drinovec J, Jurjec D, Mihelčič M. Use of Donat Mg in the prophylaxis of urolithiasis - theoretical and practical considerations. Zdrav Vestn, 1991;60:5: 223-226.
  • Lavrič J, Tretjak Ž, Skalicky M. Primerjava različnih metod priprave za endoskopski pregled debelega črevesja = Comparison of different colon cleansing methods in preparation for colonoscopy. Zdrav Vestn, 1991;60:227-228.
  • Prevorčnik A. Vpliv mineralne vode Donat Mg na inhibitorje in promotorje urolitiaze v urinu. Disertacija, Ljubljana, 1992.
  • Kmetec A. Nekateri metabolni dejavniki pomembni pri urolitiazi. Magistrsko delo, Ljubljana,1995.
  • Bren A, Kmetec A, Kveder R, Kaplan-Pavlovčič S. Magnesium hydrogen carbonate natural mineral water enriched with K+-citrate and vitamin B6 improves urinary abnormalities in patients with calcium oxalate nephrolithiasis. Urol. Int., 1998;60: 105-107.
  • Tršinar B., Kmetec A., Oblak C., Pregelj Žurner M., Tepeš B., Efficasy of citrate-enriched mineral beverage in the prevention of calcium urolithiasis. Zdrav Vestn, 2010; 79: 7-18.
  • Gundermann G., Gutenbrunner Chr., Karagülle O., Eigen sich Heil-und Mineralwässer zur Mineralstoffsubstitution?, Ernährung & Medizin 2004; 19: 63-68
  • Böhmer H, Resch KL, Gutenbrunner C: Sulfat - Heilwasser – eine zeitgemässe medikamentöse Alternative? Phys Rehab Kur Med. 1999; 9, pp.1–5.
  • Schoppen S., Peres-Granados M.A., Carabajal A., Oubina P., Sanchez-Muniz F., Gomez-Gerique A.J., Vaquero P.M. A Sodium- Rich Carbonated Mineral Water Reduces Cardiovascular Risk in Postmenopausal Women. J. Nutr.,2004; 134:1058 – 1063.
  • Santos A, Martins M J, Guimaraes J T, Severo M, Azevedo I. Sodium-rich carbonated natural mineral water ingestion and blood pressure. Rev Port Cardiol, 2010; 29(02): 159-172.
  • Peres-Granados M.A, Navas-Carretero S., Shoppen S., Vaquero P.M. Reduction in cardiovascular risk by sodium –bicarbonated mineral water in moderately hypercholesterolemic young adults. Journal of Nutritional Biochemistry. 2010; 21: 948-953.
  • Kim D J, Xun P, Liu K, Loria C, Yakota K, Jacobs Jr R D, He K. Magnesium intake in Relation to Systematic Inflammation, Insulin Resistance, and the Incidence of diabetes. Diabetes care, 2010; 33 (12): 2604-2610.
  • Breng R, Schaufusss C, Franke A: Trinkkur mit einem sulfathaltigen Heilwasser zeigt lipidsenkende Wirkung. Ärztezeitschrift für Naturheilverfahren 1994; 35, pp. 891–901
  • Breng R, Konzak K, Frenke T: Cholesterolsenkende Wirkung einer Trinkkur mit sulfathaltigen Mineralwässern. Phys Rehab Kur Med.1994; 4, pp.191–193.
  • Corradini G.S. at al. Beneficial effect of sulphate-bicarbonate-calcium water on gallstone risk and weight control. World J Gastroenterol. 2012; 18 (9):930-937
  • Chung-Jyi T. at al. LongTerm Effect of Magnesium Consumption on the Risk of Symptomatic Gallstone Disease Among Men. Am J Gastroenterol. 2008; 103: 375-382.
  • Hesse A., Weber A., Miersch -D.W. Magnesium-substitution durch Mineralwasser. Theerapiewoche. 1988; 38: 2510-2513.
  • Schuck P, Böhmer K, Resch K-L. Migräne und Migräneprophylaxe: die Bedeutung von Magnesium. Schweiz Med Wochenschr, 1999;129:63-70.
  • Karagülle O., Kleczka T., Vidal C., Candir F., Gundermann G., Külpmann R.W., Gehrke A., Gutenbrunner C. Magnesium Absorption from Mineral Waters of Different magnesium Content in Healthy Subjects. Forsch Komplementärmed. 2006; 13: 9-14.
  • Sabatier M., Arnaud J.M., Kastenmayer P., Rytz A., Barclay V. D. Meal effect on magnesium bioavailability from mineral water in healty women. Am J Clin Nutr, 2002;75:65-71.
  • Verhas M., de La Gueronniere V., Grognet J-M., Paternot J., Hermanne A., Van den Winkel P., Gheldof R., Martin P., Fantino M., Rayssiguier Y., Magnesium bioavaliability from mineral water. A study in adult man. European journal of Clinical Nutrition. 2002; 56:442-447.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]