Pojdi na vsebino

Domobranska vojašnica, Ljubljana

Domobranska vojašnica
Domobranska vojašnica, Ljubljana se nahaja v Ljubljana-center
Domobranska vojašnica, Ljubljana
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tipvojašnica
LokacijaPoljane, Ljubljana
NaslovRoška cesta 2
Poljanska cesta 40
Koordinati46°2′46.57″N 14°31′9.99″E / 46.0462694°N 14.5194417°E / 46.0462694; 14.5194417
Začetek gradnje1891
Dokončano1899
Kasarna ob Roški
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.9668 (opis enote)[1]

Cesarsko-kraljeva domobranska vojašnica (nemško k.u.k. Landwehr-Kaserne; krajše le Domobranska vojašnica; tudi Roška kasarna) je bivša vojašnica, ki je ime dobila po 27. domobranskem pehotnem polku Avstro-Ogrske, za katerega je bila vojašnica zgrajena. Nahaja se na območju, ki ga omejujejo Roška cesta, dodatni krak Roške ceste, Kapusova ulica in Poljanska cesta v Ljubljani.

V stavbi delujeta Arhiv Republike Slovenije in Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Domobranska vojašnica leta 1912

Vojašnico, ki ima obliko črke U, so pričeli graditi leta 1891 v času Avstro-Ogrske; gradnja je bila zaključena leta 1899.[2]

Po propadu Avstro-Ogrske so jo prevzele jugoslovanske oblasti in jo preimenovale v Kralja Petra vojašnica.[3] Med drugo svetovno vojno so bile v vojašnici nastanjene italijanske, nemške in domobranske vojaške enote.

Po vojni je vojašnico prevzela Jugoslovanska ljudska armada, jo preimenovala v Kasarno Maršala Tita in jo uporabljala vse do osamosvojitve Slovenije. V vojašnici je bil med sodnim postopkom zaprt Janez Janša; med procesom so pred vojašnico potekale demonstracije.[4]

Vojašnica je bila nekaj časa namenjena nastanitvi beguncev, nato pa je lastništvo nad opuščeno in uničeno zgradbo prevzelo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. V vzhodni trakt vojašnice se je po večletni obnovi leta 2000 preselil Restavratorski center Republike Slovenije,[5] leta 2006 pa še depoji Arhiva Republike Slovenije.[6] Leta 2022 se je pričela tudi obnova in dograjevanje severnega trakta, ki je novembra 2024 postal glavna stavba Arhiva RS.[7]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9668«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. »Namesto vojašnic - kultura in stanovanja«. Nedeljski dnevnik. 10. november 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. avgusta 2012.
  3. Ilustrovani kažipot. 1920.Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  4. »Mladina.si - Noč dolgih nožev«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. maja 2008. Pridobljeno 13. marca 2011.
  5. 24ur.com - Odprli Restavratorski center
  6. »ARS - Arhivski depoji« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. marca 2013. Pridobljeno 13. marca 2011.
  7. »Državni arhiv se je preselil v nekdanjo vojašnico na Poljanski cesti«. Dnevnik. 15. november 2024.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]