Domobranska vojašnica, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Domobranska vojašnica
Domobranska vojašnica, Ljubljana is located in Ljubljana-center
Domobranska vojašnica, Ljubljana
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tipvojašnica
LokacijaPoljane, Ljubljana
NaslovRoška cesta 2
Poljanska cesta 40
Koordinate46°2′46.57″N 14°31′9.99″E / 46.0462694°N 14.5194417°E / 46.0462694; 14.5194417Koordinati: 46°2′46.57″N 14°31′9.99″E / 46.0462694°N 14.5194417°E / 46.0462694; 14.5194417
Začetek gradnje1891
Dokončano1899
Kasarna ob Roški
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.9668 (opis enote)[1]

Cesarsko-kraljeva domobranska vojašnica (nemško k.u.k. Landwehr-Kaserne; krajše le Domobranska vojašnica; tudi Roška kasarna) je bivša vojašnica, ki je ime dobila po 27. domobranskem pehotnem polku, za katerega je bila vojašnica zgrajena. Nahaja se na območju, ki ga omenjujo Roška cesta, dodatni krak Roške ceste, Kapusova ulica in Poljanska cesta v Ljubljani.

Vzhodni, zahodni in južni deli zgradbe so bili obnovljeni in so namenjeni različnim dejavnostim (sedež Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, skladiščni prostori Arhiva Republike Slovenije itd.), medtem ko severni del z glavnim pročeljem stavbe propada. V celoti ima zgradba 18.600 kvadratnih metrov bruto etažne površine.[2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Domobranska vojašnica leta 1912

Vojašnico, ki ima obliko črke U, so pričeli graditi leta 1891 v času Avstro-Ogrske; gradnja je bila zaključena leta 1899.[3]

Po propadu Avstro-Ogrske so jo prevzele jugoslovanske oblasti in jo preimenovale v Kralja Petra vojašnica.[4] Med drugo svetovno vojno so bile v vojašnici nastanjene italijanske, nemške in domobranske vojaške enote.

Po vojni je vojašnico prevzela Jugoslovanska ljudska armada, jo preimenovala v Kasarno Maršala Tita in jo uporabljala vse do osamosvojitve Slovenije. V vojašnici je bil med sodnim postopkom zaprt Janez Janša; med procesom so pred vojašnico potekale demonstracije.[5]

Vojašnica je bila nekaj časa namenjena nastanitvi beguncev, nato pa je lastništvo nad opuščeno in uničeno zgradbo prevzelo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. V vzhodni trakt vojašnice so se leta 1995 po večletni obnovi preselili depoji Arhiva Republike Slovenije in leta 2000 še Restavratorski center Republike Slovenije.[6][7]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]