Dolores Viesèr

Dolores Viesèr
Rojstvo	18. september 1904({{padleft:1904|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[…] Hüttenberg
Smrt	24. december 2002({{padleft:2002|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[…] (98 let) Celovec
Državljanstvo	Avstrija
Poklic	pisateljica

Dolores Viesèr (polno ime Maria Dolores Wilhelmine Wieser, tudi Dolores Aichbichler), avstrijska pisateljica, pripovedovalka, * 18. september 1904, Hüttenberg, Koroška, † 24. december 2002, Celovec

Družina

Družina Viesèr je poljsko-avstrijskega izvora. Njen ded je kupil domačijo blizu Millstattskega jezera, oče Johann pa je delal kot urar in steklar v Hüttenbergu. Očetova stran družine je iz Furlanije, materina stran pa s Poljske. Njen praded Lonski je leta 1840 sodeloval v poljski vstaji in je moral zbežati. Na Dunaju se je nato preimenoval v Lazo. Ded po materini strani je bil gozdar in ugleden posestnik v Huttenbergu. Njega se je Dolores zelo dobro spominjala. Dolores je imela dva brata – Hansa in Franza Vieserja.

Življenje

Dolores Viesèr se je rodila 18. septembra 1904 v Huttenbergu kot Maria Dolores Wilhelmine Wieser. Pri njenih sedmih letih ji je umrl oče. Po prvi svetovni vojni je prišla inflacija ter pomanjkanje in Dolores je morala s 15 leti začeti služiti denar. V Trgu je delala v trgovini, katere lastnik je imel tudi gostilno, kjer je bila še natakarica, varuška, pomagala na polju ter zaradi vajeneškega statusa delala vse zastonj. V to gostilno so prihajali tudi vojni dobičkarji, katerim ni želela streči. Leta 1920 je zbolela ter se s šestnajstimi leti vrnila k materi, vendar ji je ta še istega leta umrla.

Ostala je sama z bratoma, mlajši je delal kot električar vajenec v Zeltwegu, starejši pa je trpel za pljučno boleznijo in izgubil službo gozdarskega pomočnika. V Celovcu je bila varuška, vendar je težko služila, saj so jo imele gospe za domišljavo in prevzetno. Nato se je zaposlila v Jožefovi tiskarni, kjer je delala dve leti in bila precej zadovoljna, dokler ni zbolela za tuberkulozo in izgubila službo. V Elizabetinski bolnišnici je bivala na stroške bolniške blagajne. Nato je še neozdravljena odšla v Innsbruck, da si najde službo, vendar je bolehne nihče ni vzel.

Delo

Nek duhovnik jo je napotil v Hall na Tirolskem, dom duhovnih vaj, kjer so jo sprejele nune. Tam je obležala za dva meseca, nato pa še tri leta pomagala v kuhinji. Razmišljala je tudi o vstopu med redovnice. Med bivanjem v Hallu od leta 1922 do leta 1926 je pisala roman Das Singerlein (dob. »Pevček«). Motiv za delo je pridobila iz beležke v neki stari zbirki legend, ki jo je imela s sabo še od doma. Pater ji je nato svetoval, naj rokopis pošlje kakšnemu strogemu založniku, ki ji bo povedal ali je pametno, da se še naprej ukvarja s pisanjem. Odločila se je rokopis poslati Koselu in že v treh dneh je dobila poziv, da želijo njen roman založiti ter da pride Kosovelov zastopnik v Hall, s katerim naj bi podpisala pogodbo.

Njen roman Pevček je dosegel veliko slavo, naklad te honorarjev, zato se je leta 1926 preselila v München, kjer je leta 1929 napisala svoj drugi roman Die Martyer und Lillote (dob. »Mučenik in Lilota«). S pomočjo avtorskih honorarjev si je leta 1931 kupila napol dokončano hišo v Celovcu, kamor se je preselila z bratoma. Pri zbiranju gradiva za celovški roman Die Stadt mit den sieben Turmen (dob. »Mesto s sedmimi stolpi«) je naletela na izraz Podkrnoš (Gurnitz). Ko je bila pri grofu Goessu v Žrelcu, ga je prosila naj jo pelje do Podkrnosa – obstala je pred cerkvijo ter gledala v hrib na katerem je bil nekdaj grad. Tedanji celovški škof jo je napotil tudi do slovenskega zgodovinarja dekana Štefana Singerja, ki ji je dal tudi zgodovinski kolorit Podkrnoškega.

Pred objavo romana o Emi Krški, Hemma von Gurk, je bila Avstrija okupirana. Dolores so leta 1938 izključili iz državne zbornice ter ji prepovedali objavljanje. Zaplenili so ji tudi avtorske honorarje, njeni deli Ema Krška in Podkrnoški gospod pa so ocenili za neskladne z nemškim razumevanjem ljudstva in zgodovine. Šele po koncu vojne je založba Ehrenwirt lahko dela ponovno izdala v Zvezni republiki Nemčiji. Približno sočasno je pater Löw izvajal kanonizacijo svete Eme ter jo želel usidrati v verske zavesti ljudi. To je zahtevalo obsežna potovanja v Rim, Bamberg, Regensburg, na Spodnjo Štajersko in Kranjsko ter učenje srednjeveške latinščine za preučevanje dokumentov v arhivih. Emo Krško je za svetnico 5. januarja 1938 razglasil papež Pij XI.

Spoznala je svojega moža Otta Aichbichlerja, ki je prej delal kot vremenski opazovalec, nato pa tudi kot pisatelj. Skupaj sta imela tri otroke. Najstarejši sin je leta 1953 umrl v plazu med smučanjem. Njuna hči Ute je podedovala njun umetniški talent ter je bila kot operna pevka Ute de Vargas zelo uspešna v Italiji. Pozneje je postala modna oblikovalka, sedaj pa je vinogradnica v Piemontu.

Za Dolores je bil roman Ema Krška prelomnica v njenem pisanju. V intervjuju leta 1984 je povedala da se je z zakonom ter novonastalimi odgovornostmi (otroci, gospodinjstvo, posest) seznanila z življenjem ženske ter se ukvarjala z najpreprostejšimi vidiki vsakdanjega življenja, kar jo je res prizemljilo.

Leta 1952 je izšla Aelia – Eine Frau aus Rom (dob. »Aelia – ženska iz Rima«), ženski roman o ženski ki najde pot do krščanstva. Dogaja se na Koroškem v čas Dioklecijanove vladavine. Leta 1953 sledi roman Licht im Fenster (dob. »Luč v oknu«), leta 1954 Die Trauermesse (dob. »Žalna maša«), leta 1956 Kleiner Bruder (dob. »Mali brat«) in Der Banderhut (dob. »Prevezan klobuk«), leta 1971 pa njen zadnji roman Das Nachtquartier (dob. »Prenočišče«).

Dolores Viesèr je bila najstarejša članica priznanega Koroškega združenja pisateljev, vendar se je izogibala literarni sceni in imela stike le z redkimi drugimi umetniki. V Sloveniji postala priljubljena s prevodom njenega prvega romana Pevček. V svojih delih opisuje koroške kraje ter običaje.

Umrla je 24. decembra 2002 v Klagenfurtu v starosti 98 let.

Dela

• Das Singerlein (Pevček) (1928)
• Der Märtyrer und Lilotte (Mučenica in Lillote) (1929)
• Der Gurnitzer (Podkrnoški gospod) (1932)
• Die Heldenjungfrau (pod psevdonimom Maria Valdez)
• Hemma von Gurk (Hemma Krška) (1938)
• An der Eisenwurzen (1948)
• Aelia – Eine Frau aus Rom (Aelia - ženska iz Rima) (1952)
• Licht im Fenster (Luč v oknu) (1953)
• Die Trauermesse (Pogrebna maša) (1954)
• Der Bänderhut (Klobuk s trakom) (1956)
• Kleiner Bruder (Mali brat) (1956)
• Die Rauhnacht des Modestus (Kurznovelle) (1960)
• Katzen in Venedig (1967)
• Das Nachtquartier (1971)

Viri in literatura

• Viesèr, Dolores. Podkrnoški gospod. (str. 5–9). Celovec: Mohorjeva založba, 1949.
• Viesèr, Dolores. Pevček. Zgodba mlade duše. Spremna beseda Franc Sušnik (str. 364–370). Celovec: Mohorjeva založba,2001.