Pojdi na vsebino

Dolgorepke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Dolgorepke
Dolgorepka Aegithalos caudatus
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Passeriformes (pevci)
Naddružina: Sylvioidea
Družina: Aegithalidae (dolgorepke)
Reichenbach, 1850
Rodovi

Aegithalos Hermann 1804
Psaltriparus Townsend, 1837
Leptopoecile Severtsov, 1873

Dolgorepke (znanstveno ime Aegithalidae) so družina majhnih ptičev pevcev, ki obsega 13 vrst v treh rodovih, od katerih se vse razen ene (Psaltriparus) pojavljajo v Evraziji. Dolgorepke so aktivne ptice z dolgimi repi glede na svojo velikost in se skoraj neprestano iščejo žuželke v grmovju in na drevesih. V obdobju, ko ne gnezdijo, živijo v jatah do 50 osebkov.

Razširjenost in habitat

[uredi | uredi kodo]

Vse vrste iz te družine živijo v gozdovih, zlasti na robovih gozdov in v podrasti. Vrste iz rodu Aegithalos imajo raje listnate ali mešane listnate gozdove, medtem ko indonezijsko pritlikavo dolgorepko najdemo večinoma v gorskih iglastih gozdovih. Dolgorepke naseljujejo raznolika okolja, občasno tudi tudi v sušnih grmičevjih, a so najpogostejše v mešanih gozdovih. Večina vrst živi v gorskih habitatih Himalaje in njeni okolici, vse pa najdemo v Evraziji, razen ameriške dolgorepke, ki je avtohtona na zahodu Severne Amerike. Dolgorepka (Aegithalos caudatus) je najbolj razširjena vrsta te družine, saj se pojavlja po vsej Evraziji od Britanije do Japonske. Dve vrsti imata majhno območje razširjenosti, burmanska dolgorepka, ki živi le na dveh gorah v Burmi in pritlikava dolgorepka, ki je omejena na gore zahodne Jave. Vrste v tej družini na splošno niso selivke. Veliko gorskih vrst se pozimi seli v nižje ležeče predele.[1]

V času izven gnezditvene sezone se pari Psaltriparus minimus združujejo v velike jate.

To so majhne ptice, dolge od 9 do 14 cm, vključno z dolgim repom, in tehtajo le 4,5 do 9 g. Njihovo perje je običajno sivo ali rjavo, čeprav imajo nekatere vrste bele oznake, dolgorepka pa ima tudi rožnate odtenke.[2] V nasprotju z ostalimi vrstami iz družine sta dve vrsti dolgorepk iz rodu Leptopoecile pisano obarvani, z vijoličastim in modrim perjem. Čopasta dolgorepka (Leptopoecile elegans) je edina v družini, ki ima čop. Kljuni v tej družini so drobni, kratki in stožčaste oblike. Krila so kratka in zaobljena, noge pa relativno dolge.

Vedenje

[uredi | uredi kodo]

Ptice iz te družine živijo v jatah, ki štejejo od 4 do več kot 50 osebkov.[3][4] Jate se oblikujejo takoj po koncu ene gnezditvene sezone in trajajo do začetka naslednje. Med seboj ohranjajo stik s kontaktnimi klici, ki se razlikujejo med vrstami; njihovo oglašanje je tiho ali pa ga sploh ni.[2][4]

Prehrana

[uredi | uredi kodo]

Dolgorepke so žužkojede, ki se prehranjujejo predvsem z žuželkami in drugimi nevretenčarji[5], kot so mali škržatki, grbasti škržatki, listne uši, kaparji in gosenice.[6] Rastlinsko hrano, kot so jagode ali semena, jedo občasno pozimi.[6] Večina vrst hrano išče v drevju in grmovju, redko na tleh. Plen običajno pobirajo z vej, listov in popkov; redkeje ga ulovijo v zraku. Med iskanjem hrane se te gibčne ptice pogosto obesijo z glavo navzdol z veje (čeprav to vedenje ni značilno za vrste iz rodu Leptopoecile) in celo premikajo veje ali liste, da bi našli skrito hrano.[1]

Gnezdenje

[uredi | uredi kodo]

Večina vrst v tej družini gnezdi monogamno.[7][4] Parom lahko pomagajo pomočniki, kjer sorodni ali nesorodni osebki pomagajo pri vzgoji mladičev. Takšno vedenje so opazili pri vsaj štirih vrstah; dodatne raziskave pa bodo pokazale, ali je razširjeno tudi pri drugih članih družine.[1][3][7][4] Dolgorepke gradijo kupolasta oz. viseča, vrečasta gnezda tkanih iz pajčevin in lišajev, ki jih obložijo s perjem. Gnezda pogosto postavijo v gosto listnato drevje, kjer jih plenilci težje opazijo.[5] Legla vsebujejo od 5 do 10 belih jajc, ki imajo pri mnogih vrstah rdeče pike. Odrasli valijo jajca 13 do 14 dni; mladiči pa ostanejo v gnezdu 16 do 18 dni. Pri vsaj štirih vrstah (dolgorepka, črnogrla dolgorepka in srebrnogrla dolgorepka) vali le samica.[2][3] Mladiči se hranijo izključno z žuželkami in pajki.[1]

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]
Aegithaloidea

Phylloscopidae (80 vrst)

Hyliidae (2 vrsti)

Aegithalidae (12 vrst)

Erythrocercidae (3 vrste)

Scotocercidae (1 vrsta)

Cettiidae (32 vrst)

Kladogram prikazuje sorodstvene odnose med družinami, ki temelji na študiji Carla Oliverosa in sodelavcev, objavljeni leta 2019.[8] Število vrst temelji na seznamu ptic, ki ga v imenu International Ornithological Committee (IOC) vzdržujejo Frank Gill, Pamela Rasmussen in David Donsker.[9]

Družino Aegithalidae (kot poddružino Aegithalinae) je leta 1850 uvedel nemški naravoslovec Ludwig Reichenbach.[10][11] Ime izvira iz starogrške besede aigithalos za sinico. Aristotel je prepoznal tri vrste: dolgorepko, veliko sinico in plavčka.[12]

Pritlikavo dolgorepko so uvrstili v to družino, ker se giblje v jatah in ima gnezdo, je podobna ostalim dolgorepkam, vendar je podatkov o njej tako malo, da je ta razvrstitev zgolj začasna.[2] Burmansko dolgorepko včasih obravnavajo kot črnobrvo dolgorepko.[1] Ameriško dolgorepko so nekoč uvrščali med sinice (družina Paridae), vendar se od njih vedenjsko precej razlikuje, zlasti glede načina gnezdenja.[6]

Obstaja 12 vrst v 3 rodovih.[9][13]

SlikaRodŽiveče vrste
Leptopoecil Severtzov, 1873
Psaltriparus Bonaparte, 1850
Ajgitalos Hermann, 1804

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 5 Harrap, Simon (2008). »Family Aegithalidae (Long-tailed Tits)«. V del Hoyo, Josep; Elliott, Andrew; Christie, David (ur.). Handbook of the Birds of the World. Volume 13, Penduline-tits to Shrikes. Barcelona: Lynx Edicions. str. 76–101. ISBN 978-84-96553-45-3.
  2. 1 2 3 4 Perrins, Christopher M. (2003). »Long-tailed Tits«. V Perrins, Christopher (ur.). The Firefly Encyclopedia of Birds. Firefly Books. str. 556–557. ISBN 1-55297-777-3.
  3. 1 2 3 Li, J.; Lv, L.; Wang, Y.; Xi, B.; Zhang, Z. (2012). »Breeding biology of two sympatric Aegithalos tits with helpers at the nest«. Journal of Ornithology. 153 (2): 273–283. doi:10.1007/s10336-011-0740-z. S2CID 945139.
  4. 1 2 3 4 Sloane, S.A. 2001.  Bushtit.  In Birds of North America,  A. Poole, P. Stettenheim, F. Gill, Eds. Philadelphia:  American Ornithologists Union.
  5. 1 2 Perrins, C. (1991). Forshaw, Joseph (ur.). Encyclopaedia of Animals: Birds. London: Merehurst Press. str. 202. ISBN 1-85391-186-0.
  6. 1 2 3 Kaufman, K. (1996). Lives of North American Birds. Houghton Mifflin: Boston.
  7. 1 2 Sloane, Sarah A. (Oktober 1996). »Incidence and origins of nest supernumeraries at Bushtit (Psaltriparus minimus) nests« (PDF). Auk. 113 (4): 757–770. doi:10.2307/4088855. JSTOR 4088855.
  8. ↑ Oliveros, C.H.; in sod. (2019). »Earth history and the passerine superradiation«. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. 116 (16): 7916–7925. doi:10.1073/pnas.1813206116. PMC 6475423. PMID 30936315.
  9. 1 2 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Februar 2025). »IOC World Bird List Version 15.1«. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 7. marca 2025.
  10. ↑ Reichenbach, Ludwig (1850). Die vollständigste Naturgeschichte der Vögel (v nemščini). Zv. Apt. II Band I. Dresden: Expedition der Vollständigsten Naturgeschichte. Plate LXII.
  11. ↑ Bock, Walter J. (1994). History and Nomenclature of Avian Family-Group Names. Bulletin of the American Museum of Natural History. Zv. 222. New York: American Museum of Natural History. str. 153, 253. hdl:2246/830.
  12. ↑ Jobling, J.A. (2018). del Hoyo, J.; Elliott, A.; Sargatal, J.; Christie, D.A.; de Juana, E. (ur.). »Key to Scientific Names in Ornithology«. Handbook of the Birds of the World Alive. Lynx Edicions. Pridobljeno 21. marca 2018.
  13. ↑ Päckert, Martin; Martens, Jochen; Sun, Yue-Hua (1. junij 2010). »Phylogeny of long-tailed tits and allies inferred from mitochondrial and nuclear markers (Aves: Passeriformes, Aegithalidae)«. Molecular Phylogenetics and Evolution (v angleščini). 55 (3): 952–967. doi:10.1016/j.ympev.2010.01.024. ISSN 1055-7903. PMID 20102744.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dolgorepke&oldid=6515724«