Dolgi COVID

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Dolgi COVID je poimenovanje za dolgotrajne zdravstvene posledice, ki jih povzroča covid-19.[1] Bolniki s covidom-19 povečini popolnoma okrevajo v roku nekaj tednov od okužbe, pri nekaterih pa vztrajajo dolgotrajnejše težave. Gre za različne zdravstvene težave, ki so prisotne dlje kot štiri tedne od trenutka okužbe z virusom SARS-CoV-2.[2] Bolniki so povečini takrat že PCR-negativni (v krvi več nimajo zaznavnega virusa).[3] Med drugim se lahko pojavijo kognitivne posledice (težave z miselnimi sposobnostmi) in posledice na duševnem zdravju[1] (na primer tesnoba, depresija), utrujenost, zadihanost, izpuščaj, vročina, bolečine ...[4] Ni povezave med hudostjo same začetne okužbe ter verjetnostjo za pojav dolgega COVID-a; pojavi se lahko tudi pri bolnikih, ki so imeli sprva blage simptome.[4] Po nekaterih podatkih imajo večje tveganje za dolgi COVID starejši bolniki, ženske in bolniki s prekomerno telesno težo.[5]

Simptomi[uredi | uredi kodo]

Dolgi COVID se lahko kaže z različnimi simptomi, kot so:[2]

Simptomi lahko vztrajajo ves čas ali pa se izmenično ublažijo in zopet poslabšajo. Lahko gre za nadaljevanje nekaterih simptomov iz faze akutne okužbe ali pa se pojavijo kasneje povsem novi simptomi.[3]

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Za zdaj ni znano, zakaj pri nekaterih bolnikih vztrajajo simptomi tudi več tednov in mesecev po okužbi, večina bolnikov pa popolnoma okreva po dveh do treh tednih od okužbe.[6] Dolgotrajnejši simptomi bi lahko bili posledica poškodbe organov, postvirusnega sindroma, posledice intenzivne nege in drugih dejavnikov.[3]

Covid-19 sicer primarno prizadene pljuča, vendar lahko okvari tudi druge organe, kot so srce in možgani. Poškodbe organov zaradi okužbe s SARS-Cov-2 morda povečajo tveganje za dolgotrajnejše posledice oziroma jih lahko povzročijo.[7]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Zdravljenje bolnikov z dolgim covidom zahteva multidisciplinarni pristop. Blažji simptomi se lahko lajšajo z enostavnejšim simptomatskim zdravljenjem (na primer bolečine s paracetamolom, kašelj z zdravili za lajšanje kašlja ...).[3] Bolniki s hujšimi simptomi lahko potrebujejo bolj specifično terapijo. V poštev lahko pride rehabilitacijsko zdravljenje.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Ožura Brečko, Ana (8. 12. 2020). "COVID-19 in kognitivne motnje". UKC Ljubljana. Pridobljeno dne 27. 5. 2021.
  2. 2,0 2,1 "Post-COVID Conditions". CDC. 8. 4. 2021. Pridobljeno dne 27. 5. 2021.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Raveendran A. V., Jayadevan R., Sashidharand S. Long COVID: An overview. Diabetes Metab Syndr. 2021 May-June; 15(3): 869–875.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 "Long-term effects of coronavirus (long COVID)". NHS. 27. 5. 2021 (posodobitev). Pridobljeno dne 27. 5. 2021. Preveri vrednosti datuma v: |date= (pomoč)
  5. Sudre, C.H., Murray, B., Varsavsky, T. et al. Attributes and predictors of long COVID. Nat Med 27, 626–631 (2021). https://doi.org/10.1038/s41591-021-01292-y.
  6. Greenhalgh T, Knight M, A'Court C, Buxton M, Husain L (August 2020). "Management of post-acute covid-19 in primary care". BMJ. 370: m3026. doi:10.1136/bmj.m3026. PMID 32784198.
  7. "COVID-19 (coronavirus): Long-term effects". Mayo Clinic. 6. 5. 2021. Pridobljeno dne 27. 5. 2021.