Dolga Njiva pri Šentlovrencu
Dolga Njiva pri Šentlovrencu | |
|---|---|
 | |
  Dolga Njiva pri Šentlovrencu Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°57′8.25″N 14°56′8.24″E / 45.9522917°N 14.9356222°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Trebnje |
| Površina | |
| • Skupno | 1,42 km2 |
| Nadm. višina | 331 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 72 |
| • Gostota | 51 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 8212 Velika Loka, Trebnje |
| Zemljevidi | |
Dolga Njiva pri Šentlovrencu je naselje v občini Trebnje.
Dolga Njiva pri Šentlovrencu je gručasta vas na stiku dveh hribov, ki se s podolgovatima hrbtoma raztezata med travnato Dolgonjivsko in Marovško dolino. Kraj se prvič omenja leta 1139, sestavljen pa je iz dveh delov: Dolenje in Gorenje Dolge njive. Dolgonjivsko dolino pod Velikim Vidmom večkrat poplavlja potok Zarovščica, ki priteka izpod Zagriča po Bajčevi dolini in Dolgih travnikih, v Starjeku pa se združi s Potokom iz Moravške doline in doline Prejsar – Lopar, od tod pa teče hudourniška voda po Šentlovrenški dolini v Temenico. Vas obdaja nekaj njiv na pretežno nagnjenih legah, vaščani pa imajo vinograde na Lačenbergu. Zunaj vasi stoji cerkev Najdenja svetega Križa, ki je v jedru romanska zgradba z ohranjenim prvotnim okencem in v 17. stoletju prislonjenim tristranim, širokim prezbiterijem. V notranjosti je ladja ravnostropna, prezbiterij je obokan, glavni oltar pa je iz leta 1868.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
