Dobrovita
| Dobrovita | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Viburnum lantana L. |
Dobrovita (znanstveno ime Viburnum lantana) je rastlina (grm), ki je samonikel v osrednji, južni in zahodni Evropi, severozahodni Afriki in jugozahodni Aziji.[1][2][3]
Opis[uredi | uredi kodo]
Dobrovita doseže v višino med 4 in 5 metrov in ima veje poraščene z gostimi kratkimi dlačicami. Enostavni ovalni ali suličastni listi so poraščeni s puhastimi dlačicami, na veje pa so nameščeni nasprotno. V dolžino merijo med 6 in 13 cm, v širino pa med 4 in 9 cm. Njihov rob je nazobčan. Cvetovi so beli in imajo pet venčnih listov. V premeru merijo okoli 5 mm, zbrani pa so v polobla socvetja, ki poženejo spomladi na vrhu poganjkov. Plodovi so jagode, v katerih je po eno seme. Sprva so bleščeče rdeči, kasneje pa počrnijo in so strupeni. Z njimi se prehranjujejo ptiči, ki na ta način razširjajo semena.[2][3]
Dobrovita raste na zmerno toplih legah in zmerno bogatih tleh, najraje na apnenčasti podlagi. Razširjena je po vsej Sloveniji.[4]
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Viburnum lantana«. Flora Europaea. Kraljevi botanični vrt v Edinburgu. Pridobljeno 31. avgusta 2020.
- ↑ 2,0 2,1 Blamey, M.; Grey-Wilson, C. (1989). Flora of Britain and Northern Europe. ISBN 0-340-40170-2.
- ↑ 3,0 3,1 Huxley, A., ur. (1992). New RHS Dictionary of Gardening. Macmillan. ISBN 0-333-47494-5.
- ↑ »Dobrovita«. Notranjski regijski park. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Viburnum lantana v Wikimedijini zbirki
