Dobrina, Žetale

Dobrina
Hiša v Dobrini
Hiša v Dobrini
Dobrina se nahaja v Slovenija
Dobrina
Dobrina
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°17′4.86″N 15°48′32.01″E / 46.2846833°N 15.8088917°E / 46.2846833; 15.8088917
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPodravska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaŽetale
Površina
 • Skupno6,87 km2
Nadm. višina
267 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno247
 • Gostota36 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
2287 Žetale
Zemljevidi

Dobrina je naselje v Občini Žetale.

Dobrino sestavljajo zaselki Dobrina, Dobrinska Gorca, Globočec, Hrastov Vrh, Laze, Male Prekože, Podpeč, Rapače, Reber, Spodnje Ravno, Strajna, Temnjak, Velike Prekože, Veliki Vrh, Zgornje Ravno in Žale.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V okolici prevladujejo gozdovi, travniki in pašniki. Razvita je živinoreja. V Dobrini so nekaj let po drugi svetovni vojni odprli pletilski obrat (stoli in drugo iz Vrbovih mladik), a so ga potem preselili v drug kraj.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1957 je bilo v Dobrini 76 hišnih številk in 430 prebivalcev, leta 1995 pa še samo 291. Dobrina se v prvič omenja leta 1324, ko je Ortof, Oče Hermana Dobrinskega, kupil od Ucmanovih sinov pravico do nekaj desetine pri Rogatcu. V Dobrini je obstajal dvor, o katerem pa ni zanesljivih podatkov.

Prve omembe krajev pred 1500: Prekože (1308) in (1322), Dobrina (1324), Dobrinska Gorca (1340), Strajna (1423), Globočec (1436), Sopišovec (Ravno) (1440).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Lojze Gajšek, Žetale, Župnija Žetale, Žetale 2001 (COBISS)
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]