Divertikulitis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Divertikulitis
Diverticula, sigmoid colon.jpg
Debelo črevo (natančneje esasto črevo) s številnimi divertikli. Divertikli se pojavljajo na obeh straneh vzdolžnega mišičnega snopa v debelem črevesu.
Specializacija gastroenterologija
Simptomi bolečina v trebuhu, vročina, slabost, driska, zaprtje, kri v blatu[1]
Komplikacije ognojek, fistula, predrtje črevesa[1]
Običajen pričetek nenaden pojav, zlasti pri starosti > 50 let[1]
Vzroki niso povsem pojasnjeni[1]
Dejavniki tveganja debelost, telesna nedejavnost, kajenje, pojavljanje v družini, nesteroidni antirevmatiki[1][2]
Diagnostične metode krvne preiskave, računalniška tomografija, kolonoskopija, rentgensko slikanje s kontastnim sredstvom[1]
Diferencialne diagnoze sindrom razdražljivega črevesa[2]
Preventiva mesalazin, rifaksimin[2]
Zdravljenje antibiotiki, tekoča dieta, hospitalizacija[1]
Pogostost 3,3 % (razvite države)[3][1]

Divertikulítis je bolezen prebavil, pri kateri pride do vnetja divertikla, izbokline sluznice in podsluznice skozi defekt v mišični plasti debelega črevesa, običajno dela, imenovanega esasto črevo (sigmoidni kolon).[1][4][5] Tipični simptom je nenadna bolečina v trebuhu.[1] Lahko se pa simptomi razvijajo tudi preko več dni.[1] Pri bolnikih v Evropi in Severni Ameriki je bolečina običajno v levem delu trebuha, medtem ko se pri bolnikih v Aziji pogosto pojavlja na desni strani.[2][6] Pojavijo se lahko tudi vročina, slabost, driska ali zaprtje.[1] Napadi divertikulitisa se lahko ponavljajo.[2]

Vzroki divertikulitisa niso pojasnjeni.[1] Med dejavnike tveganja spadajo debelost, telesna nedejavnost, kajenje, pojavljanje bolezni v družini in uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSPVZ).[1][2] Vloga prehranskih vlaknin ni povsem jasna.[2] Če so v debelem črevesu prisotni divertikli, brez vnetja, govorimo o divertikulozi.[1] Do vnetja v določenem obdobju pride pri okoli 10 do 25 % posameznikov z divertikulozo, povzroči ga pa bakterijska okužba.[2][7] V diagnostiki se uporabljajo krvne preiskave, slikanje z računalniško tomografijo, kolonoskopija in rentgensko slikanje s kontastnim sredstvom.[1] V diferencialno diagnostiko spada sindrom razdražljivega črevesa.[2]

Tradicionalno so odsvetovali uživanje oreškov in semen, vendar znanstvenih dokazov za to, da bi tovrstna hrana negativno vplivala na divertikulitis, ni. Uradna priporočila zato ne odsvetujejo izogibanje hrani z oreški in semeni.[1][2] Pri preprečevanju nadaljnjih napadov divertikulitisa pri posameznikih z divertikulozo lahko pomagata zdravili mesalazin in rifaksimin.[2] Pri blagem divertikulitisu se priporočata uporaba peroralnih antibiotikov in uživanje tekoče hrane, pri hudih oblikah bolezni pa so lahko potrebni intravensko antibiotično zdravljenje, hospitalizacija in parenteralna prehrana.[1] Koristi probiotikov niso jasne.[2] Pri zapletih, kot sta tvorba ognojkov ali fistul in predrtje debelega črevesa, je lahko potreben kirurški poseg.[1]

Bolezen se pojavlja pogosto v razvitih državah, v Afriki in Aziji pa je redka.[1] V zahodnem svetu ima okoli 35 % posameznikov divertikulozo, v kmečkih predelih Afrike pa manj kot 1 % prebivalstva.[7] Pri okoli 4 do 15 % posameznikov z divertikulozo se v določenem obdobju pojavi divertikulitis.[3] Divertikulitis se pojavlja pogosteje s staranjem in je zlasti pogost pri posameznikih, starejših od 50 let.[1] Njegova pogostnost se povečuje povsod po svetu.[2] V letu 2003 je za posledicami divertikulitisa v Evropi umrlo okoli 13.000 ljudi.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 1,16 1,17 1,18 1,19 1,20 "Diverticular Disease". www.niddk.nih.gov. september 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. 6. 2016. Pridobljeno dne 12. 6. 2016. 
  2. 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 Tursi, A (March 2016). "Diverticulosis today: unfashionable and still under-researched". Therapeutic Advances in Gastroenterology 9 (2): 213–228. PMC 4749857. PMID 26929783. doi:10.1177/1756283x15621228. 
  3. 3,0 3,1 Pemberton, John H (16 June 2016). "Colonic diverticulosis and diverticular disease: Epidemiology, risk factors, and pathogenesis". UpToDate. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. 3. 2017. Pridobljeno dne 13. 3. 2017. (zahtevana naročnina (pomoč)). 
  4. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5512405/divertikulitis?query=divertikulitis&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 12. 2017.
  5. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5512403/divertikel?query=divertikel&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 12. 2017.
  6. Feldman, Mark (2010). Sleisenger & Fordtran's Gastrointestinal and liver disease pathophysiology, diagnosis, management (9th izd.). [S.l.]: MD Consult. str. 2084. ISBN 9781437727678. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. 8. 2016. 
  7. 7,0 7,1 Mandell, Douglas, and Bennett's Principles and Practice of Infectious Diseases. Churchill Livingstone. 2014. str. 986. ISBN 9781455748013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-08-08.