Dimitar Anakiev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dimitar Anakiev
Portret
Rojstvo 1960
Poklic zdravnik

Dimitar Anakiev (Dimitar Grigorov Anakiev) je neodvisni režiser, pisatelj in pesnik rojen 1960 v Beogradu. Leta 1986 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Nišu in naslednjih sedem let delal kot zdravnik. V Slovenijo se je preselil leta 1987 a se je kmalu zatem brez opozorila znašel med žrtvami administrativnega etničnega čiščenja - izbrisa iz registra stalnih prebivalcev (Izbrisani), rezultat tajne nezakonite akcije, ki je bila izpeljana 26. februarja 1992 s strani slovenske demokratične vlade eno leto po osamosvojitvi od Jugoslavije. Deset let je bil prisiljen živeti brez osebnih dokumentov (kot je potni list ali osebna izkaznica) upodabljajoč nevidnega zapornika slovenske demokracije. V tem času je kupil majhno video kamerico in začel svojo filmsko kariero z namenom, da prikaže sebe in druge ljudi z družbene margine. Uspeh njegovih filmov (med drugim je dobitnik Slovenske nacionalne filmske nagrade “Vesne”) mu je omogočil, da nadaljuje svojo filmsko kariero, kot producent, režiser in scenarist. Njegovo podjetje Dimitar Anakiev Films s.p. - DAF (sedaj Anakiev Production) je specializirano v družbeno angažiranih filmih v postkomunističnem obdobju. Anakiev je ustanovni član Društva slovenskih režiserjev in član Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev.

Izbrani Filmi[uredi | uredi kodo]

Amigo, 36 min, DV, KDZ Tolmin-AFC Beograd, 2003

Rubbed Out, 45 min, DV, Dimitar Anakiev Films, Tolmin, 2004

Ti si jedini gazda ove kuće, 15’, 35 mm, DAF, Tolmin, 2006

Srpski ekseri, 50', DV, DAF-Film Fokus, Radovljica-Niš, 2007

Poslednji Žilnik, 61', DV, DAF-Film Fokus, Radovljica-Niš, 2007

Moj ljubi geto, 47', DV, DAF, Radovljica, 2008

Državljan A.T., 55', HD, Anakiev Production, Brusselles-Radovljica, 2010

Slovenija moja dežela, 51 min, HD, Anakiev Production, Radovljica, 2012

Normalno življenje, 86 min, HD, Anakiev Production, Radovljica, 2012

Filmske nagrade[uredi | uredi kodo]

Vesna Slovenska nacionalna nagrada za dokumentarni film, Celje, 2003

High Artistic Achievement Golden Knight, Moskovski filmski festival, Kaljuga-Moskva, 2003

Best Documentary, DokMa 2007, international competition, Maribor, 2007

Bronze Horseshoe 2008, Asterfest, Strumica, 2008

Pokloni[uredi | uredi kodo]

Za Anakieva je usoda izbrisanih težka individualna in kolektivna tragedija, ki je pravzaprav ne bi smelo biti. Končni cilj filma je pravzaprav odprava razlogov, zavoljo katerih je sam film nastal.

- Dr. Nikolai Jeffs, kritik, Univerza v Ljubljani


Četudi g. Anakiev pripoveduje zgodbo skozi njegovo osebno izkušnjo, uspeva prikazati življenja Izbrisanih skozi veliko različnih dimenzij in tako ponuja celostno sliko.

- Nataša Posel, direktor Amnesty International Slovenije


G. Anakiev je sočuten umetnik, ki išče načine za izboljšanje življenj svojih subjektov, prinaša pozornost zanemarjenim in je pri tem eden redkih in vitalnih talentov. Anakiev je razvil svojo metodologijo dokumentarnega delovanja, ki mu omogoča, da spremlja vsode svojih junakov različnih nacionalnosti a pri tem istočasno prestavlja resničnost socialnih, političnih in ekonomskih okoliščin.

- Želimir Žilnik, srbski filmski režiser

Za Anakieva, kot izbrisano osebo, je bila opustitev dela v medicini, da bi postal filmar, radikalno moralno dejanje. On je pomagal izobraziti generacijo prebivalcev Slovenije skozi močne filme, ki sopostavijo dejanja politikov in desničarskih nacionalistov ter vsakdanje pomankanje Izbrisanih ljudi. V njegovi uporabi montaže se odraža Eisensteinova revolucionarna dialektika, in ironično, filmska ustvarjanja Anakieva ozaveščajo o brutalnem imperializmu, ki je včasih vgrajen v tisto, kar mislimo, da je demokracija.

- Stuart C. Aitken, antropolog, San Diego State University

Poezija in eseji[uredi | uredi kodo]

Anakiev je tudi mednarodno priznan haiku pesnik, urednik in esejist. Haiku poezijo je začel pisati leta 1985 in se šteje za ustanovitelja mnogih balkanskih haiku projektov kot so Haiku novine (Srbija, 1993), Prijatelj (Slovenija, 1996), Haiku edicija Apokalipse (Slovenija, 1996). Je ko-ustanovitelj Svetovne haiku zveze (WHA) skupaj z Jimom Kacianom in Ban'yo Natsuishiem. Eden od najbolj poznanih haikujev Anakieva, ki je bil predvajan na BBCju v Londonu v avgustu 2000 se glasi:

   Pomladni večer.
   Pod kolesom transporterja
   umira kuščar.

Izbrane knjige[uredi | uredi kodo]

Ptičija staza, 1995, Prosveta, Niš (v srbščini)

Pticha pateka, 1996, Matom, Sofia (v bolgarščini)

Lastovke, 1998, Ljubljana (v slovenščini)

At the Tombstone, 2003, Red Moon Press, Winchester, VA (v angleščini)

Balcony, 2006, Red Moon Press, Winchester, VA (v angleščini)

Kosovo Peony, 2008, Red Moon Press, Winchester, VA (v angleščini)

Rustic, 2010, Red Moon Press, Winchester, VA (v angleščini)

Literarne nagrade

European Award: Medal of Franz Kafka, 1999, Praga

"The Museum of Haiku Literature Award", 2000, Tokio

Haiku Society of America Annual Merit Book Award, 2003

Shamrock Haiku Journal Readers' Choice Award, 2009, Dublin

Urednik (periodike)

Haiku Novine, 1993–danes, Niš, Srbija

Prijatelj 1996-1998, Tolmin, Slovenija

Urednik (knjige)

Knots: An Anthology of Southeastern European Haiku, 1999, Prijatelj, Slovenija (ko-urednik z Jimom Kacianom, angleščina)

Pound of Silence, anthology of Slovenian haiku, 2005, Apokalipsa, Ljubljana

Encyclopædia Britannica Yearbook editor of SouthEastern European Literature, 2000–2001

E-novine

Anakiev je tudi redni sodelavec pri regionalnem portalu novic E-novine (E-news) v srbo-hrvaščini.

Intervjuji[uredi | uredi kodo]

Intervju Dimitra Anakieva s Špelo Raspotnik (“Kings of the Road” No.6/2006): [1]

Video intervju Dimitra Anakieva z Igorjem Mašera (2008) [2]

Filmi na internetu[uredi | uredi kodo]

[3]

[4]

[5]

[6]