Pojdi na vsebino

Razsežnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Dimenzija)
Od leve proti desni: kvadrat, kocka in teserakt. Kvadrat je dvorazsežni objekt (2R) in omejen z enorazsežnimi daljicami; kocka je trirazsežni objekt in omejena z dvorazsežnimi kvadrati; teserakt je štirirazsežni objekt (4R) in omejen s trirazsežnimi kockami.
Prve štiri prostorske razsežnosti, predstavljene v dvorazsežni sliki.
  1. dve točki se lahko povežeta in tvorita daljico.
  2. dve vzporedni daljici se lahko povežeta in tvorita kvadrat.
  3. dva vzporedna kvadrata se lahko povežeta in tvorita kocko.
  4. dve vzporedni kocki se lahko povežeta in tvorita teserakt.

Razsežnost (ali dimenzija) matematičnega prostora (ali objekta) je v fiziki in matematiki neformalno definirana kot minimalno število koordinat, potrebnih za določitev katere koli točke znotraj njega.[1][2] Tako ima točka razsežnost nič (0R), premica razsežnost ena (1R), ker je za določitev točke na njej potrebna le ena koordinata na primer točka pri 5 na realni premici. Površina, kot je meja valja ali krogle, ima razsežnost dva (2R), ker sta za določitev točke na njej potrebni dve koordinati  na primer, za določitev točke na površini krogle sta potrebni tako zemljepisna širina kot dolžina. Dvorazsežni evklidski prostor je dvorazsežni prostor na ravnini. Notranjost kocke, valja ali krogle je trirazsežna (3R), ker so za določitev točke znotraj teh prostorov potrebne tri koordinate.

V klasični mehaniki sta prostor in čas različni kategoriji in se nanašata na absolutni prostor in čas. Ta koncept sveta je štirirazsežni prostor, vendar ne tisti, ki je bil potreben za opis elektromagnetizma. Štiri razsežnosti (4D) prostora-časa sestavljajo dogodki, ki niso absolutno definirani prostorsko in časovno, temveč so znani glede na gibanje opazovalca. Prostor Minkowskega najprej aproksimira vesolje brez gravitacije; psevdoriemannove mnogoterosti splošne teorije relativnosti opisujejo prostor-čas s snovjo in gravitacijo. 10 razsežnosti se uporablja za opis teorije superstrun (6R hiperprostor + 4R), 11 razsežnosti lahko opiše supergravitacijo in M-teorijo (7R hiperprostor + 4R), prostor stanj kvantne mehanike pa je neskončnorazsežni funkcijski prostor.

Koncept razsežnosti ni omejen na fizične objekte. Višjerazsežni prostori se pogosto pojavljajo v matematiki in znanosti. Lahko so evklidski prostori ali bolj splošni parametrični prostori ali konfiguracijski prostori, kot na primer v Lagrangeevi ali Hamiltonovi mehaniki to so abstraktni prostori, neodvisni od fizičnega prostora.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Kornreich (1999).
  2. MathWorld: Dimension (v angleščini), wolfram.com, 27. februar 2014, arhivirano iz spletišča dne 25. marca 2014, pridobljeno 3. marca 2014

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]