Dikasterij za kulturo in vzgojo
| Dicasterium de Cultura et Educatione | |
 | |
 sedež dikasterija | |
| Pregled | |
|---|---|
| Ustanovitev | 5. junij 2022 |
| Predhodne agencije |
|
| Tip | dikasterij Rimske kurije |
| Status | aktiven |
| Sedež | Palazzo delle Congregazioni, Piazza Pio XII, 10 00120 Città del Vaticano |
| Pristojni prefekt |
|
| Pristojen tajnik |
|
| Starševska organizacija | Oddelek za kulturo Oddelek za vzgojo |
| Spletno mesto | /www.dce.va/it.html |
| Rimska kurija |
|---|
|
 Kategorija: Rimska kurija |
Dikasterij za kulturo in vzgojo (latinsko Dicasterium de Cultura et Educatione), v nekaterih virih tudi »Dikasterij za kulturo in katoliško vzgojo«[1] je dikasterij Rimske kurije, potrjen z apostolsko konstitucijo papeža Frančiška Praedicate Evangelium[2], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo na binkoštno nedeljo, 5. junija 2022.[3] Dikasterij je nastal z združitvijo poprejšnje Kongregacije za katoliško vzgojo in Papeškega sveta za kulturo.[1]
Naloge
[uredi | uredi kodo]Dikasterij za kulturo in vzgojo ima nalogo razvijati človeške vrednote v zvezi z krščansko antropologijo in tako prispevati k polnemu uresničevanju krščanske hoje za Kristusom. (Praedicate Evangelium, člen: 153)[4]
Dikasterij si prizadeva, da bi bilo v Cerkvi zadostno število cerkvenih in katoliških univerz ter drugih izobraževalnih ustanov, da bi se spodbujal študij humanističnih in naravoslovnih ved, ter da bi bili kristjani ustrezno usposobljeni za opravljanje in izpolnjevanje svojih nalog. (Praedicate Evangelium, člen: 161)[5]
Dikasterij je pristojen za hierarhično pomoč v zadevah, ki je nanašajo tako na kulturo kot vzgojo. (Praedicate Evangelium, člen: 153)[5]
Poleg tega usklajuje dejavnosti številnih papeških akademij (nekatere med njimi so starodavne), v katerih sodelujejo tudi mednarodne osebnosti s področja teoloških in humanističnih ved, ki so izbrane tako med vernimi kot tudi nevernimi, (Praedicate Evangelium, člen: 162)[5] sedaj so to: Papeška akademija lepih umetnosti in literature virtuozov v Panteonu, Papeška rimska arheološka akademija, Papeška teološka akademija, Papeška akademija svetega Tomaža Akvinskega, Papeška mednarodna marijanska akademija, Papeška akademija Cultorum Martryum in Papeška akademija za latinščino. (Praedicate Evangelium, člen: 162)[5]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kongregacija za katoliško vzgojo
[uredi | uredi kodo]Nekdanja Kongregacija za katoliško vzgojo je imela svoje korenine v posebni komisiji, ki jo je za zaščito cerkvenih interesov na rimski univerzi leta 1431 ustanovil papež Evgen IV.[1] Tudi papež Leon X. je z apostolsko konstitucijo Dum Suavissimos z dne 5. novembra 1513 ustanovil podobno komisijo, ki je imela nalogo nadzorovati študij na rimski univerzi (Stadium Urbis) in zaščititi katoliške interese.[6] Leta 1824 je papež Leon XII. ustanovil Študijsko kongregacijo (Congregatio studiorum) za šole v Papeški državi, ki je okoli leta 1870 pričela izvajati oblast nad katoliškimi univerzami. V zvezi s formacijo duhovnikov je Kongregacija za katoliško vzgojo bila odgovorna za organizacijo akademskega študija filozofije in teologije, hkrati pa je bilo Papeško delo za duhovniške poklice preneseno na Kongregacijo za duhovščino.[6]
Papeški svet za kulturo
[uredi | uredi kodo]Papeški svet za kulturo je ustanovil papež Janez Pavel II. 20. maja 1982, s pismom takratnemu državnemu tajniku, kardinalu Agostinu Casaroliju. V skladu z njegovo apostolsko konstitucijo Pastor Bonus je bil ta papeški svet kurijska ustanova s posebno nalogo pospeševanja sporazumevanja z različnimi sodobnimi ustanovami znanja in poučevanja, da bi bila svetna kultura vedno bolj odprta za evangelij. (Pastor Bonus, člen: 166)[7]
Združevanje
[uredi | uredi kodo]Papež Frančišek je z apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium leta 2022 Kongregacijo za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo združil[8] in ustanovil Dikasterij za kulturo in vzgojo, ter določil tudi naloge in pravne norme, ki ga sedaj urejajo.
V obdobju združevanja sta dva predhodna organa Rimske kurije vodila kardinala pred upokojitvijo: Gianfranco Ravasi kot prefekt Papeškega sveta za kulturo in Giuseppe Versaldi kot prefekt Kongregacije za katoliško vzgojo. Pričakovalo se je, da bo novi dikasterij vodil nekdo drug, morebiti celo laik, kar se je delno potrdilo, ko je bil kardinal José Tolentino de Mendonça septembra 2022 imenovan za novega prefekta.
Organiziranost
[uredi | uredi kodo]Dikasterij vodi prefekt, ki mu poleg glavnega tajnika pomagajo še drugi tajniki in podtajniki. Dikasterij sestavljata Oddelek za kulturo in Oddelek za vzgojo.
Oddelek za kulturo
[uredi | uredi kodo]Glavna naloga oddelka za kulturo je spodbujanje kulture, pastoralna dejavnost in bogatenje kulturne dediščine. Oddelek podpira in pospešuje odnose med Svetim sedežem in različnimi kulturnimi organizacijami, zvezami ter tudi s posameznimi kulturnimi delavci, omogoča pomoč in sodelovanje posameznim Cerkvam na področju kulturne dediščine, razvija in spodbuja dialog med različnimi kulturami, navzočimi v Cerkvi, ter pripravlja ustrezne pobude na področju kulture, včasih tudi v posvetovanju z drugimi pristojnimi dikasteriji. (Praedicate Evangelium, členi: 153-59)[4]
Oddelek za vzgojo
[uredi | uredi kodo]Oddelek za vzgojo razvija temeljna načela vzgoje, v zvezi s šolami, katoliškimi in cerkvenimi višješolskimi ustanovami ter raziskovanjem. Povezuje se s krajevnimi škofi in škofovskimi konferencami, tako pri pospeševanju katoliške identitete šolskih in višješolskih ustanov, kakor tudi pri zagotavljanju, da je »v doktrinalnem pouku zaščitena celovitost katoliške vere«. (Praedicate Evangelium, člen: 159)[4] Oddelek ustanavlja ali odobri cerkvene univerze in ustanove, potrjuje njihove statute, izvaja nad njihovim delom najvišji nadzor. V zvezi s katoliškimi univerzami obravnava zadeve, ki so v pristojnosti Svetega sedeža. (Praedicate Evangelium, člen: 161)[5] Krepi tudi sodelovanje in medsebojno pomoč med univerzami in njihovimi združenji, izdaja tudi »nihil obstat« (cerkveno potrdilo v postopku imenovanja profesorjev teologije na cerkvenih in papeških univerzah). (Praedicate Evangelium, člen: 72)[5]
Prefekti
[uredi | uredi kodo]Papež Frančišek je za prefekta novega Dikasterija za kulturo in vzgojo imenoval kardinala Joséja Tolentina de Mendonço, ki je bil dotedaj knjižničar vatikanske apostolske knjižnice in arhivar vatikanskega arhiva. Za tajnika tega dikasterija je bil imenovan Giovanni Cesare Pagazzi, profesor na Papeškem teološkem inštitutu Janez Pavel II.[9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 Ekpo 2025, str. 154.
- ↑ »Konstitucija Praedicate Evangelium«. Kanonist. Pridobljeno 27. februarja 2023.
- ↑ »Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti«. Pridobljeno 6. avgusta 2022.
- 1 2 3 Ekpo 2025, str. 157.
- 1 2 3 4 5 6 Ekpo 2025, str. 158.
- 1 2 Ekpo 2025, str. 155.
- ↑ Ekpo 2025, str. 156.
- ↑ Ekpo 2025, str. 285.
- ↑ »Prefekt Dikasterija za kulturo in vzgojo je kardinal Tolentino de Mendonça«. 27. september 2022.
Viri
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Na Svetovnem dnevu mladih 2023 navzoč tudi Dikasterij za kulturo in vzgojo, z vzgojnim sporazumom pridobljeno 1. avgusta 2023
 | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |