Dijaška organizacija Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dijaška organizacija Slovenije
Dijaskaorg.png
Ustanovljeno 1993 (kot Dijaška sekcija Slovenije)
Tip Stanovska organizacija dijakov
Predsednik
Žiga Stopinšek
Predsedstvo DOS
Žiga Stopinšek, Kristijan Briški, Nomi Hrast, Rožle Stajner, Lara Nemeček
Svet DOS
Kristijan Briški, Lana Zagorac, Domen Šelih, Gregor Mihelač, Martin Rigler, Tevž Levstek, Max Marolt, Žan Logar, Meta Štuhec
Spletna stran www.dijaska.org

Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je demokratično organizirana stanovska organizacija dijakov v Republiki Sloveniji. DOS združuje vse slovenske dijakinje in dijake ter zastopa njihove interese in se zavzema za njihovo uresničevanje. Dijaška organizacija Slovenije deluje v skladu z načeli demokratičnosti, transparentnosti, solidarnosti, ekonomičnosti in javnih koristi. Najvišji organ DOS je Parlament Dijaške organizacije Slovenije, katerega poslanci so predstavniki dijaških skupnosti vseh slovenskih srednjih šol. Svet DOS je nadzorni organ, ki ga sestavljajo Svetniki DOS, predseduje pa mu Podpredsednik DOS, ki je v mandatu 2017/2018 Kristijan Briški. Izvršilni organ je Predsedstvo DOS, ki vodi vsebinsko in projektno delo organizacije, vsak izmed članov predsedstva pa predseduje enemu izmed petih Odborov DOS (Odbor za izobraževanje - Nomi Hrast, Odbor za socialo - Kristijan Briški, Odbor za kulturo, šport in obšolske dejavnosti - Rožle Stajner, Odbor za mednarodno sodelovanje in Odbor za PR - Lara Nemeček). Predsednik DOS predseduje Parlamentu in Predsedstvu DOS. Predsednik Dijaške organizacije v mandatu 2017/2018 je Žiga Stopinšek.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Po razpadu Zveze dijakov Slovenije (ZDS) oktobra 1993 se je na pobudo dijakov, v okviru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) s sedežem na Kersnikovi 4, odprl projekt imenovan Dijaška sekcija Slovenije (DSS). Projekt je bil namenjen ponovnemu organiziranju dijakov, toda pod nadzorom finančnega stanja, katerega glavni in edini prihodek jim je nudila ŠOU, bil pa je delež prihodka, ki so ga ustvarili dijaki preko Študentskega servisa ŠOU. Glavni Namen DSS je bil izboljšati položaj srednješolcev v izobraževalnem procesu tako v materialnem kot tudi v vsebinskem smislu, predvsem pa skrb za varovanje pravic in interesov dijakov.

Osnovni cilji DSS so bili izboljšanje materialnega položaja dijakov, izboljšanja materialnih pogojev dela na šolah, povečevanje strpnosti, uveljavitev mednarodnih kriterijev znanja, kontrola rezultatov izobraževanja, večje sodelovanje med šolami doma in v tujini, vplivanje na Državni Zbor RS pri sprejemanju šolske zakonodaje, izboljšanje kvalitete poučevanja, uveljavitev pravice rednega neformalnega ocenjevanja kvalitete dela učiteljev.

DSS se je leta 2003 preimenovala v Dijaško organizacijo Slovenije in prešla pod okrilje Študentske organizacije Slovenije.

Na območju Ljubljane je kasneje nastala Dijaška skupnost Ljubljana (DSL), ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, v Mariboru podobno nalogo opravlja Dijaška skupnost Maribor (DSM) v okviru ŠOUM, na Primorskem pa Obalna dijaška skupnost (ODS) v okviru ŠOUP.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]