Dietrich Bonhoeffer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dietrich Bonhoeffer
Portret
Rojstvo4. februar 1906({{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2][…]
Vroclav[4]
Smrt9. april 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2][…] (39 let)
Koncentracijsko taborišče Flossenbürg[d]
DržavljanstvoFlag of Germany (1935–1945).svg Nemčija
Poklicteolog, filozof, član odporniškega gibanja
Spletna stran
dbonhoeffer.org

Dietrich Bonhoeffer, nemški teolog, pastor in vohun, * 4. februar 1906, Breslau, Nemško cesarstvo (sedaj Vorclav, Poljska), † 9. april 1945, Flossenbürg, Tretji rajh.

Najbolj je znan po svojih delih o vplivu krščanstva v posvetnem svetu. V njih je izražal podporo ekumenizmu, ki se zavzema za enotnost krščanskih religij. Poleg svojih teoloških pisanj je bil tudi nasprotnik nacizma in Hitlerja, še posebej je pa zavračal genocid Judov, ki se je odvijal v nacistični Nemčiji. Proti nacističnemu režimu se je upiral v sklopu Izpovedne cerkve, kasneje pa je sodeloval tudi z nemško obveščevalno službo, zaradi česar je bil leta 1945 usmrčen.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Dietrich Bonhoeffer se je rodil 4. februarja 1906 v Vroclavu v Nemčiji (sedaj del Poljske) staršema Karlu Bonhoefferju in Pauli von Hase v družino srednjega razreda. Že v zgodnjem otroštvu se je z družino preselil v Berlin, kjer se je šolal doma pod vodstvom svoje matere do svojega 7. leta. Družina je pričakovala, da bo sledil očetovim stopinjam in postal psihiater, a se je že kot najstnik odločil, da bo postal pastor.

Leta 1924 se je vpisal na Humboldtovo univerzo v Berlinu, kjer je študiral teologijo in leta 1927 študij tudi uspešno opravil. Teolog je postal pri svojem 21. letu. Še v mladih letih je odšel v Ameriko, da bi se dodatno izobrazil. Udeležil se je Teološkega seminarja, kjer so mu pogovori in interakcije z afroameriškimi spiritualisti spremenili življenje. Potovanje je spremenilo njegov pogled na krščanstvo, katerega je sedaj dojemal bolj spiritualno. Leta 1931 se je preselil nazaj v Berlin, kjer je postal duhovnik cerkvi svetega Mateja. Po vzponu Hitlerja na oblast je pomagal soustanoviti izpovedno cerkev, kjer je pridigal enakost. Kmalu ga je Nemčija razglasila za državnega sovražnika in leta 1937 s poostrenim nadzorom cerkve zaprla Izpovedno cerkev.

Po zaprtju Izpovedne cerkve je skrivaj organiziral seminarje po vzhodni Nemčiji, leta 1939 pa je zaradi strahu pred prisilno prisego Hitlerju pobegnil v Ameriko, a se je kmalu vrnil v Nemčijo. Leta 1941 se je pridružil nemški obveščevalni službi Abwehr, za katero je pomagal širiti zaupne načrte o protinacističnih akcijah. To je posledično vodilo v njegovo usmrtitev, bil je obešen 4. aprila 1945, po odkritju določenih dokumentov Abwehra.

Boj proti nacizmu[uredi | uredi kodo]

Že od zgodnjih dni Hitlerjeve vladavine se je Bonhoeffer udeleževal protestov proti nacističnemu režimu. Leta 1935 je postal osrednji govornik izpovedne cerkve, središča protestantskega upora proti nacizmu. Boril se je tudi za ne-rasno definicijo Judov in za enakopravnost tistih, ki so spremenili vero v krščansko in vseh drugih kristjanov. Proti režimu se je začel boriti še bolj aktivno po letu 1938, ko ga je njegov polbrat Hans von Dohnanji seznanil z različnimi načrti za upor proti režimu. Kar nekajkrat je tudi potoval v tujino po nalogu nemške obveščevalne službe, ki je bila v tistem času središče odpora proti režimu. Na potovanjih (1941–1942) je tuje vlade obveščal o načrtih za različne protinacistične akcije. Leta 1943 je pomagal Judom pri pobegu v nevtralno Švico, za kar so ga istega leta tudi zaprli.

Delo[uredi | uredi kodo]

Za Bonhoefferja ležijo osnove etičnega obnašanja v prepletu resničnosti sveta in resničnosti Boga. V njegovem razmišljanju so bile etične vrednote osnovane na potrebi po zoperstavljanju zlu. Bil je ostro kritičen do etične teorije, zaradi njene nezmožnosti neposrednega spopadanja z zlim. Sam je trdil, da je zlo konkretno in specifično in da ga je moč premagati le s konkretnimi in specifičnimi dejanji.

Bonhoefferjevo najbolj znano in najpomembnejše delo je Nachfolge (1937). Je klic k bolj verni in skrajni naklonjenosti Kristusu in močnemu uporu 'udobnemu krščanstvu'. V njej močno skritizira 'poceni usmiljenje', ki je bilo takrat aktualno v protestantskih cerkvah. V njegovih očeh je bila primerljiva z večno ponudbo odpuščanja, ki je bila zgolj krinka za etično površnost. V času dela so bili njegovi pogledi na zunanje zadeve blizu pacifizmu. Med njegova pomembnejša dela prištevamo še Sanctorum Communio (1930), v kateri se spopade s teologijo posameznika v okviru družbe in cerkve. Poleg razlage greha, zla in solidarnosti, sistematsko razlaga teologijo Svetega duha v cerkvi in kako to vpliva na vprašanja o avtoriteti, prostosti in ritualih. Preostali dve izmed Bonhoefferjevih najpomembnejših del sta Ethik (1949) in Gemeinsamnes Leben (1938). V Gemeinsamnes Leben razlaga pomen psalmov za krščansko molitev in različne občutke posameznika v odnosu z Bogom. V Ethik predstavi svojo teološko in osebno odisejo.

Dela[uredi | uredi kodo]

V nemščini:

  • Sanctorum Communio: Eine dogmatische Untersuchung zur Soziologie der Kirche (1930)
  • Akt und Sein: Transzendentalphilosophie und Ontologie in der systematischen Theologie (1931)
  • Schöpfung und Fall (1933)
  • Nachfolge (1937)
  • Gemeinsames Leben (1938)
  • Ethik (1949)
  • Widerstand und Ergebung (1951)

Prevodi v slovenščino:

  • Skupno življenje (2016)
  • Odgovornost in svoboda: izbor iz filozofsko teoloških del (2005)

Dela o Dietrichu Bonhoefferju v slovenščini:

  • Pucelj, Jože: Dietrich Bonhoeffer: pričevalec za Kristusa (2004)

Viri[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]