Dermatofitija stopala

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dermatofitija stopala
(Tinea pedis)
Klasifikacija in zunanji viri
Huda olika dermatofitije obeh stopal
MKB-10 B35.3
MKB-9 110.4
DiseasesDB 13122
MedlinePlus 000875
eMedicine derm/470
MeSH D014008

Dermatofitija stopala ali tinea pedis je glivična okužba stopala in prstov na nogi, ki jo najpogosteje povzročata dermatofita Trichophyton rubrum in Trichophyton mentagrophytes var. interdigitale.[1]

Sorodna izraza sta atletska noga in športno stopalo, ki pomenita nasploh glivično okužbo stopala.[2] To pomeni, da ta izraza zajemata poleg dermatofitij tudi okužbe stopala z drugimi glivičnimi povzročitelji, torej tudi kvasovkami in plesnimi. Glivične okužbe kože najpogosteje povzročajo dermatofiti (približno dve tretjini vseh okužb), kvasovke (najpogosteje Candida albicans) so vzrok preostali tretjini glivičnih okužb kože, plesni pa so povzročitelji le v nekaj odstotkih primerov.[1]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Nezdravljeno atletsko stopalo

Dermatofitija stopala se pojavlja v treh različnih oblikah: medprstni (interdigitalni), podplatni (plantarni) in vezikulobulozni obliki.[3][4]

Primeri medprstne okužbe s Trichophyton rubrum lahko potekajo brez simptomov ali pa se lahko v medprstnih predelih pojavijo srbeča rdečina, luščenje in maceracija (zmehčanje in obledelost) prizadete kože.[5][6] Zapletenejšo obliko medprstne dermatofitije, ki jo povzroča T. mentagrophytes, lahko spremljajo bolečina, maceracija kože, erozije in razpoke na koži, nastanek krast ter neprijetne vonjave vnetega predela, če se pridruži bakterijska okužba.[4]

Podplatno obliko dermatofitije stopala (imenovano tudi mokasinsko stopalo) prav tako povzroča T. rubrum in značilno poteka brez simptomov ali s pojavom rahlo eritematoznih leh na koži podplata, ki jih pogosto prekrivajo hiperkeratozne (čezmerno poroženele) luske.[4]

Vezikulobulozno obliko atletskega stopala pogosto povzročaT. mentagrophytes. Značilen je nenaden izbruh srbečih mehurčkov na pordelih prizadetih predelih kože,[5] zlasti na podplatu. Pogosto pride do dodatnih zapletov zaradi naknadne okužbe z bakterijo Streptococcus pyogenes ali Staphylococcus aureus.[4]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Dermatofitne okužbe stopal in nohtov se pogosteje pojavljajo pri moških (po nekaterih podatkih 2- do 4-krat pogosteje kot pri ženskah)[3], športnikih in starejših osebah.[7] Dovzetnejši so tudi bolniki z ortopedskimi nepravilnostmi ter boleznimi perifernega žilja in živčevja.[1]

V svetovnem merilu prizadenejo 15 % prebivalstva.[3]

Prenašanje[uredi | uredi kodo]

Glivice, ki povzročajo dermatofitije stopal, uspevajo v toplih in vlažnih razmerah. Zato je večje tveganje za pojav okužbe, če je stopalo izpostavljeno takim razmeram, na primer pri uporabi tesnih obuval. Do okužbe pride pogosteje v skupnih kopalnicah, kopališčih in podobnih okoljih.[6]

Preprečevanje[uredi | uredi kodo]

Za preprečevanje okužbe stopala z dermatofiti je pomembno, da si stopala po umivanju dobro osušimo. Priporočljivi so zračna obutev, pranje nogavic pri višji temperaturi, nošnja plastičnih obuval na kopališčih, neuporaba izposojenih brisač, nogavic ali obuval ...[7]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Pri dermatofitiji stopala je pomembno čimprejšnje zdravljenje, da okužba ne postane obsežnejša ali ne prenese še na druge predele telesa. Za samozdravljenje so na voljo kreme, losjoni in pršila, ki vsebujejo protiglivične učinkovine in jih lahko dobimo tudi brez recepta.[7]

V primeru trdovratnih ali obsežnih okužb lahko družinski zdravnik oz. dermatolog predpiše uporabo sistemskih antimikotikov ali opravi dodatne posege (npr. odstranitev nohta).[7] Učinkovit sistemski antimikotik je na primer terbinafin, uporabijo se pa lahko tudi griseofulvin, flukonazol ali itrakonazol.[3]

Zdravljenje okužbe kože traja vsaj 4 tedne, če pa je prizadet tudi noht, pa vsaj 6 tednov.[1]

Zagotavljanje suhosti stopal in obutve je bistveno pri preprečevanju ponovitve okužbe. Zlasti v toplejših mesecih je priporočljivo pogosto menjavanje nogavic ter nošnja zračnih ali odprtih obuval. Po umivanju je treba medprstne prostore osušiti.[8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Orešič Barač T. Najpogostejše mikoze kože in nohtov pri mladostnikih in odraslih – epidemiologija in klinična slika. Farm vest 2014; 65: 87–92.
  2. ^ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529421/noga?query=noga, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 29. 6. 2014.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 Bell-Syer, SE; Khan, SM; Torgerson, DJ (17. 10. 2012). Bell-Syer, Sally EM, ur. "Oral treatments for fungal infections of the skin of the foot". The Cochrane database of systematic reviews 10: CD003584. PMID 23076898. doi:10.1002/14651858.CD003584.pub2. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 TIougan, BE; Mancini, AJ; Mandell, JA; Cohen, DE; Sanchez, MR (2011). "Skin conditions in figure skaters, ice-hockey players and speed skaters: part II – cold-induced, infectious and inflammatory dermatoses". Sports Medicine 41 (11): 967–984. PMID 21985216. doi:10.2165/11592190-000000000-00000. 
  5. ^ 5,0 5,1 Moriarty, B; Hay, R; Morris-Jones, R (2012). "The diagnosis and management of tinea". BMJ 345 (7): e4380. PMID 22782730. doi:10.1136/bmj.e4380. 
  6. ^ 6,0 6,1 Likness, LP (2011). "Common dermatologic infections in athletes and return-to-play guidelines". The Journal of the American Osteopathic Association 111 (6): 373–379. PMID 21771922. 
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 7,3 http://www.lek.si/si/skrb-za-zdravje/bolezni-in-simptomi/okuzbe/povrsinske-glivicne-okuzbe-koze/, vpogled: 29. 6. 2014.
  8. ^ Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 992.