Denisova jama
| Denisova jama | |
|---|---|
| Денисова пещера | |
 Vhod v jamo | |
  Denisova jama | |
| Lokacija | Solonešenski rajon, Altajski okraj,  Rusija |
| Koordinate | 51°23′51″N 84°40′34″E / 51.39750°N 84.67611°E |
Denisova jama (rusko Денисова пещера – Denísova peščéra) je jama v Altajskem gorovju v Sibiriji v Rusiji.
Leži na približno 670 metrih nadmorske višine in približno 28 m nad desnim bregom reke Anuj, levega pritoka Oba. Njena površina je približno 270 m², dolžina pa približno 110 m. Tik za vhodom se nahaja glavna dvorana, ki meri približno 9 × 11 m in vsebuje arheološke naselbinske plasti; obstajajo tudi manjše stranske dvorane. Je sorazmerno vodoravna kraška jama v zgornjesilurskih plasteh.[1]
Po lokalnih legendah je v 18. stoletju v jami bival staroverski puščavnik Dionisij (Denis), po katerem je dobila ime.[2] V lokalnem jeziku se imenuje Aju-Taš, kar pomeni »medvedja skala«.[3]
Jama slovi po številnih pomembnih paleoarheoloških in paleontoloških najdbah, izkopanih v več kot 20 kulturnih plasteh.[3] V njej so med drugim odkrili kosti pračloveka, ki so ga z analizo mitohondrijske DNK prepoznali kot dotlej neznano vrsto – denisovca – kot tudi ostanke neandertalca in križanca med njima. Poleg človeških ostankov in artefaktov so bili v jami najdeni ostanki več kot 100 vrst živali iz poznega pleistocena.
Leta 2022 je ruska komisija za UNESCO vložila vlogo za vključitev jame na seznam svetovne dediščine.[4][5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ K. Kris Hirst. »Denisova Cave (Siberia) Altai Mountain Paleolithic Site of Denisova Cave« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. oktobra 2013. Pridobljeno 16. septembra 2015.
- ↑ »Денисова пещера. Denisova-Denisova Cave-Denis Cave«. Pridobljeno 24. marca 2010.
- 1 2 »Denisova Cave - Russia, Map, & Location«. Britannica. Pridobljeno 30. maja 2026.
- ↑ »Tentative Lists: Denisova Сave«. Pridobljeno 8. septembra 2024.
- ↑ »Денисова пещера в Алтайском крае включена в список ЮНЕСКО«. Pridobljeno 8. septembra 2024.