Delo Franceta Prešerna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Delo Franceta Prešerna lahko razdelimo na tri časovna obdobja:

  1. Mladostno obdobje (18241828)
  2. Zrelo obdobje (18281840)
  3. Pozno obdobje (po letu 1840)

Mladostno obdobje[uredi | uredi kodo]

Prve ohranjene Prešernove pesmi segajo v čas študija na Dunaju, nekako v leto 1824. Možno je, da je pisal že predtem, ko je še obiskoval gimnazijo, vendar o tem ni znano nič gotovega. Ena izmed prvih pesmi je ob priložnosti nastala Zarjovena dvičica, napisana kot tolažba nesrečno zaljubljenemu sošolcu.

Kakorkoli, do leta 1825 je Prešernu uspelo napisati že cel zvezek pesmi, ki jih je v oceno predložil Jerneju Kopitarju. Ta mu je svetoval, naj pesmi za nekaj let pospravi, nato pa naj jih, z razdaljo, ki jo bodo prinesla leta, znova prebere in popravi. Nasvet je Prešeren še prenatančno upošteval, saj je pesmi zažgal, ohranil pa samo tri, ki so se mu zdele najboljše - prevod Lenore, Povodnega moža in Lažnjivi pratikarji.

Prešernova prva objavljena pesem je bila Dekletam. Leta 1827 jo je v slovenščini ter nemškem prevodu priobčil Illyrisches Blatt.

Mladinska dela[uredi | uredi kodo]

Slovenski otroci se s Francetom Prešernom srečujejo tekom šolanja in ob kulturnem dnevu, ki ga Slovenci praznujejo na dan Prešernove smrti, 8. februarja. Za najmlajše izmed njih (prvi dve triletji osnovne šole) je založba Prešernova družba izdala zbirko Poezije dr. Franceta Prešerna v besedi in sliki. Knjige niso obsežne, saj so prirejene otrokom. Zajemajo eno samo Prešernovo pesem, ta pa je razčlenjena po kiticah tako, da vsaki kitici pripada svoja stran, zraven pa je ilustracija, ki ponazarja verze v njej. Preko ilustracij imajo otroci jasnejši pogled na Prešernove pesmi.

V slovenskih šolah se otroci prvič začnejo resneje in podrobneje učiti o Prešernovi poeziji v osmem razredu devetletke. V učnem načrtu so naslednja besedila: Povodni mož, Turjaška Rozamunda, Apel in čevljar in Uvod h Krstu pri Savici. Pesmi so ilustrirane, vendar ni vsaka kitica ilustrirana zase, temveč ilustracija povzame celotno idejo pesmi. Poleg ilustracije glavne misli se ob pesmi pojavi tudi Prešernov portet, da bi si učenci lažje zapomnili podobo največjega slovenskega pesnika. Ob pesmi so razložene besede, ki v 21. stoletju niso več v uporabi in jih učenci ne razumejo. Na koncu besedila je stran, posvečena razlagi celotne pesmi, nato pa sledi kratek sestavek o vrsti literarnega dela ter nekaj podatkov o pesniku. Pri vsakem odstavku se pojavljajo tudi vprašanja, ki spodbujajo učence k razmišljanju o pesmi.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]