Deklaracija o skupnem jeziku

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Škatlica cigaret iz BiH, na kateri je identično opozorilo ponovljeno dvakrat v latinici in tretjič v cirilici

Deklaracija o skupnem jeziku (Deklaracija o zajedničkom jeziku / Декларација о заједничком језику) je izjava skupine intelektualcev in nevladnih organizacij iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne gore in Srbije iz leta 2017. Njen cilj je bil spodbuditi razpravo o jeziku brez bremena nacionalizma in pripomoči k spravi med narodi.[1]

Izjava je nastala pod okriljem mednarodnega projekta »Jeziki in nacionalizmi«. Še pred uradno predstavitvijo se je pod njo podpisalo več kot 200 vidnih pisateljev, znanstvenikov, novinarjev, aktivistov in ostalih javnih osebnosti iz vseh štirih držav,[2][3] po predstavitvi pa je zbrala preko 8000 podpisov.

Vsebina Deklaracije[uredi | uredi kodo]

Deklaracija trdi, da Bošnjaki, Hrvati, Črnogorci in Srbi govorijo isti standardni jezik policentričnega tipa.[4][5] Sklicuje se na vzajemno razumljivost, sposobnost sporazumevanja med vsemi štirimi narodi brez tolmača.[6][7] Izpostavlja, da je trenutna jezikovna politika poudarjanja razlik privedla do množice negativnih pojavov,[1][8][9] jezikovno izražanje pa se vsiljuje kot merilo narodne pripadnosti in sredstvo izkazovanja politične lojalnosti.[10] Po besedah deklaracije ni nujno, da jeziki sovpadajo z narodi; vsaka država ima pravico skupni jezik samostojno kodificirati, vse različice pa so enakopravne.[11][12] Poziva k odpravi vseh oblik jezikovne segregacije in diskriminacije v izobraževalnih in javnih ustanovah.[13][14] Zavzema se tudi za svobodo pri posameznikovi izbiri in spoštovanje jezikovne raznolikosti.[15]

Nastanek Deklaracije[uredi | uredi kodo]

Regionalni projekt Jeziki in nacionalizmi[uredi | uredi kodo]

Deklaracija je nastala kot posledica mednarodnega projekta Jeziki in nacionalizmi (Jezici i nacionalizmi).[16][17] V okviru tega projekta, ki ga je navdihnila monografija jezikoslovke Snježane Kordić Jezik in nacionalizem (Jezik i nacionalizam),[18][19] so leta 2016 priredili štiri konference, ki so jih v štirih državah organizirale štiri nevladne organizacije: center PEN Bosne in Hercegovine iz Sarajeva, društvo Kurs iz Splita, KROKODIL iz Beograda ter Centar za građansko obrazovanje iz Podgorice.[20] Na interdisciplinarnih konferencah, katerih namen je bil na terenu pridobiti uvid v trenutno stanje in probleme,[21] so poleg lingvistov sodelovali književniki, novinarji, antropologi in drugi,[22][23] vključeno pa je bilo tudi občinstvo.[24][25] Naslovi debat na konferencah so bili:

Serija regionalnih konferenc "Jeziki in nacionalizmi"
Kraj Naslov debatnega kroga Datum
Podgorica Govori li svaki narod u Crnoj Gori drugim jezikom? 21. april 2016
Kakav je smisao povećavanja jezičkih razlika? 22. april 2016
Split Prijeti li anarhija ako ne propisujemo kako govoriti? 19. maj 2016
Što ako Hrvati i Srbi imaju zajednički jezik? 20. maj 2016
Beograd Ko kome krade jezik? 5. oktober 2016
Ideologija ispravnog jezika 6. oktober 2016
Sarajevo Političke manipulacije temom jezika 23. november 2016
Lektori kao utjerivači nacionalnosti 24. november 2016

Pisanje[uredi | uredi kodo]

Tiskovna konferenca ob predstavitvi deklaracije 30. marca 2017
Zbiranje podpisov

Pobuda za sestavitev besedila, ki bi spodbudilo k spremembi jezikovne politike v vseh štirih državah,[26] se je pojavila neposredno po zadnji konferenci s strani skupine mladih Sarajevčanov,[27][28] ki so doživljali segregacijo v izobraževanju ("dve šoli pod eno streho").[29] Deklaracijo je snovalo več kot trideset strokovnjakov, od tega so polovico predstavljali lingvisti različnih narodnosti iz vseh štirih držav.[30] Delovno različico so prepustili v dodelavo profesionalnim lingvistom.[31] Dokončevanje deklaracije je potekalo v Zagrebu, zaradi česar so ji nekateri vzdeli tudi ime »Zagrebška deklaracija«.[32]

Predstavitev[uredi | uredi kodo]

Deklaracijo o skupnem jeziku, pod katero se je podpisalo preko 200 vidnih intelektualcev iz štirih držav,[33][34] so javnosti hkrati predstavili 30. marca 2017 v Zagrebu, Podgorici, Beogradu in Sarajevu; v slednjem je potekala tudi tiskovna konferenca in dve razpravi z naslovoma »Kaj je skupni jezik?« in »Jezik in prihodnost«.[35] Zatem so deklaracijo ponudili v podpis javnosti in v nekaj dneh zbrali več kot 8000 podpisov.[36]

Dva meseca pozneje je v okviru zagrebškega Subverziv festivala potekala okrogla miza o Deklaraciji z naslovom »Jezik in nacionalizem«.[37] Debate so potekale tudi v Beogradu na književnem festivalu KROKODIL (»O Deklaraciji o skupnem jeziku in drugih demonih«),[38] v Novem Sadu na festivalu Exit (»Čigav je naš jezik?«)[39] in na regionalni književni konferenci Book Talk (»Kakšni so dometi Deklaracije o skupnem jeziku?«).[40] V Črni gori je bila organizirana okrogla miza o Deklaraciji v okviru Njegoševih dni,[41] ob koncu leta pa razprava na Odprti univerzi Sarajevo »Kaj naj se stori z jezikom: kdo (ne) govori skupnega?«[42]

Leta 2018 je potekal niz predavanj o Deklaraciji na univerzitetnih kongresih po EU in zatem na Japonskem.

Odzivi[uredi | uredi kodo]

Deklaracija je izzvala številne reakcije, tako negativne kot pozitivne. Najbolj odklonilno je bila sprejeta na Hrvaškem,[43][33] kjer so jo že pred predstavitvijo zavrnili predstavniki Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, politični vrh[44] ter nekateri jezikoslovci.[45] Člani odbora za srbski jezik srbske književne zadruge so deklaracijo označili za protislovno s svojega stališča, da so hrvaščina, bošnjaščina in črnogorščina različice srbščine.[43][46]

Leto po predstavitvi je bila deklaracija znova deležna pozornosti, ko jo je podpisal Noam Chomsky.[47] Marca 2023 je seznam podpisnikov vseboval 9801 podpis.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 »Ekonomist: Da li je jezik srpsko-hrvatski ili je "naški"«. B92. 10. april 2017.
  2. ↑ Trudgill, Peter (30. november 2017). »Time to Make Four into One«. The New European. str. 46.
  3. ↑ Šipka, Danko (2019). Lexical layers of identity: words, meaning, and culture in the Slavic languages. New York: Cambridge University Press. str. 168. doi:10.1017/9781108685795. ISBN 978-953-313-086-6. OCLC 1061308790. 2017, a group of over 200 intellectuals (mostly writers, actors, but also numerous linguists) published a declaration on the common language, which, among others, claimed that Serbian, Croatian, Bosnian, and Montenegrin are not separate languages but rather variants of the common language.
  4. ↑ »Predstavljena Deklaracija o zajedničkom jeziku«. B92. YouTube. 30. marec 2017. (0:13)
  5. ↑ Dérens, Jean-Arnault; Rico, Simon (1. julij 2017). »La langue sans nom des Balkans«. Le Monde diplomatique (v francoščini). Pariz. str. 18. ISSN 0026-9395. Arhivirano iz spletišča dne 5. julija 2017.
  6. ↑ »U tranziciji pisci su gubitnici«. Dnevni list Danas. 30. marec 2018.
  7. ↑ »Zajednički jezik nema veze s Jugoslavijom«. Dunaj: Kosmo. 1. oktober 2018.
  8. ↑ Kordić, Snježana (26. februar 2018). »Dan materinskog jezika (intervju vodila Ines Baždalić)«. Radio show Epicentar. Sarajevo: BH Radio 1., 26:12
  9. ↑ Vučić, Nikola (14. december 2018). »Bosanski, srpski, hrvatski i "logika sirovog nacionalizma"«. Dnevnik u 19, N1. N1. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. novembra 2018., 2:13 min
  10. ↑ »Chomsky: Hrvati, Srbi i Bošnjaci govore isti jezik«. Express. 27. marec 2018.
  11. ↑ »Deklaracija o zajedničkom jeziku predstavljena u Sarajevu«. Vijesti, Al Jazeera Balkans. 30. marec 2017., 1:07 min
  12. ↑ »Kontekst: Jezik, Deklaracija i politika«. Al Jazeera Balkans. 31. marec 2017.
  13. ↑ »Deklaracija o zajedničkom jeziku uzbunit će duhove; evo što kažu njeni potpisnici«. T-portal. 28. marec 2017.
  14. ↑ Zanelli, Aldo (2018). Eine Analyse der Metaphern in der kroatischen Linguistikfachzeitschrift Jezik von 1991 bis 1997. Studien zur Slavistik; 41 (v nemščini). Hamburg: Dr. Kovač. str. 83. ISBN 978-3-8300-9773-0. OCLC 1023608613.
  15. ↑ Zukić, Amir (29. marec 2017). »Gošća Pressinga Snježana Kordić«. Pressing, N1., 53:15 min
  16. ↑ »Ovi politički performansi obilježili su modernu hrvatsku povijest«. T-portal. 24. oktober 2017.
  17. ↑ »Željko Jozić: 'Deklaracija ne može utjecati na hrvatski jezik. Nepotrebna je'«. Večernji list. 28. marec 2017.
  18. ↑ Bugarski, Ranko (2019). »"The Declaration on the Common Language": A View from the Inside«. Aegean Working Papers in Ethnographic Linguistics. Zv. 2, št. 2. str. 23. doi:10.12681/awpel.22595. The Declaration came into being as a result of a year-long regional project called "Jezici i nacionalizmi" [Languages and nationalisms], originally inspired by an influential book by the well-known Croatian linguist Snježana Kordić (2010).
  19. ↑ »Srbi, Hrvati, Bošnjaci i Crnogorci govore istim jezikom«. N1 Bosna i Hercegovina. 21. november 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2017. 25 min
  20. ↑ »Regionalne ekspertske konferencije: Jezici i nacionalizmi«. Vijesti. Podgorica. 1. april 2016. ISSN 1450-6181. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2017.
  21. ↑ »Serbokroatisch/Kroatoserbisch: Neue Deklaration über gemeinsame Sprache«. Kosmo (v avstrijski nemščini). 28. marec 2017.
  22. ↑ »Uzdizanje čistog govora vodi u lingvicizam«. Dnevni list Danas. 7. oktober 2016.
  23. ↑ »Kradu li nacionalisti jezik?«. Al Jazeera Balkans. 9. oktober 2016.
  24. ↑ »A što ako Srbi i Hrvati imaju zajednički jezik?«. Slobodna Dalmacija. 19. maj 2016.
  25. ↑ »Čiji je naš jezik?«. Radio Slobodna Evropa. 6. oktober 2016.
  26. ↑ »Snježana Kordić: Četiri naziva uzgajaju zabludu o četiri jezika«. Portal Novosti. 16. januar 2017.
  27. ↑ »Glušica: Ako se dobro razumijemo – govorimo jednim jezikom«. Novi dan (voditeljica Minela Jašar), N1. 30. marec 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2017. Cilj tih konferencija nije bio deklaracija, već se to desilo spontano na konferenciji u Sarajevu kada je predložila grupa mladih ljudi., 1:50 min
  28. ↑ »Mali jezik, velika larma roda moga«. autograf.hr. 31. marec 2017.
  29. ↑ »O provokaciji ili dekontaminaciji«. Pošteno, Federalna televizija. 3. april 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. aprila 2017., 14:00 min
  30. ↑ »Jezik kao sredstvo ideološke propagande (intervju vodila Bojana Marić)«. Otvoreni studio, BH Radio 1. 23. februar 2018., 3:00 min
  31. ↑ »Donosi se Deklaracija o zajedničkom jeziku Hrvata, Srba, Bošnjaka i Crnogoraca«. Večernji list. 28. marec 2017.
  32. ↑ »'Lokalni političari iz zajedničkog stvorili četiri nova jezika'«. Večernji list. 31. marec 2017.
  33. ↑ 33,0 33,1 »'Politika u RH je najgluplje i najhisteričnije reagirala'«. N1 Hrvatska. 7. april 2017.
  34. ↑ »Petković ili o kenjaži«. Portal Novosti. 15. maj 2017.
  35. ↑ »Deklaracija o zajedničkom jeziku«. Sarajevo: P.E.N. BiH. 2. marec 2017. Pridobljeno 18. junija 2019.
  36. ↑ Sander, Martin (23. maj 2017). »Nationalistisch geprägte Sprache?« (v nemščini). Berlin: Deutschlandradio.
  37. ↑ »Okrugli stol: Jezik i nacionalizam«. Zagreb: 10. Subversive Festival. 19. maj 2017. Pridobljeno 18. junija 2019.
  38. ↑ »"Ljudi, nemojte da se zafrkavamo, svi govorimo istim jezikom"«. B92. 19. junij 2017.
  39. ↑ »Tribina: Deklaracijom o zajedničkom jeziku protiv nacionalizma«. Autonomija. 9. julij 2017.
  40. ↑ Book Talk 2017 - panel "Koji su dometi Deklaracije o zajedničkom jeziku" na YouTubu (56 min)
  41. ↑ Napoved okrogle mize o Deklaraciji na Vijesti na YouTubu (14 min)
  42. ↑ »Šta da se radi… s jezikom?«. N1 Bosna i Hercegovina. 10. november 2017.
  43. ↑ 43,0 43,1 »Šta je sa Deklaracijom o zajedničkom jeziku?«. Radio Slobodna Evropa. 3. september 2017.
  44. ↑ »Grabar-Kitarović: Deklaracija o jeziku marginalna stvar«. Radio Slobodna Evropa. 30. marec 2017.
  45. ↑ »Željko Jozić: 'Deklaracija ne može utjecati na hrvatski jezik. Nepotrebna je'«. Večernji list (v hrvaščini). 28. marec 2017.
  46. ↑ »Udar na srpski narod i jezik«. Novosti.rs (v srbščini). 14. april 2017.
  47. ↑ »Noam Chomsky potpisao Deklaraciju o zajedničkom jeziku«. N1 Bosna i Hercegovina. 27. marec 2018.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Deklaracija_o_skupnem_jeziku&oldid=6030473«