Dejavno galaktično jedro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Notranja struktura galaksije z dejavnim galaktičnim jedrom

Dejavno galaktično jedro (AGNActive Galactic Nucleus) je kompaktno območje v središču galaksije, ki ima veliko višjo izsevnost preko nekega območja elektromagnetnega spektra kot običajno, kar nakazuje na to, da izseva ne proizvajajo zvezde. Takšen presežek nezvezdnih emisij smo opazovali že v radijskih, mikro, infrardečih, optičnih, ultravijoličnih, rentgenskih in gama valovih. Galaksija, v kateri se nahaja AGN, se imenuje "dejavna galaksija". Nezvezdni izsev iz AGN je teoretično rezultat akrecije snovi okoli supermasivne črne luknje v središču galaksije.

Dejavna galaktična jedra so najmočnejši viri elektromagnetnega sevanja v vesolju, torej lahko služijo kot sredstva za odkrivanje daljnih teles; njihov razvoj kot funkcija kozmičnega časa postavi tudi omejitve na model vesolja.

Opazovane značilnosti AGN so odvisne od večih značilnosti, kot so masa središčne črne luknje, količina plina, ki pospešuje v črno luknjo, orientacija akrecijskega diska, naklon zastora jedra s prahom in prisotnost ali odsotnost curkov.

Definiranih je več podvrst AGN glede na njihove opazovane značilnosti; najmočnejši AGN so klasificirani kot kvazarji. Blazar je AGN s curkom obrnjenih proti Zemlji, kjer je sevanje curka povečano z relativističnim zrcaljenjem.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Splošno

Prašno presenečenje okoli orjaške črne luknje

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]