Debeloglavka
| Debeloglavka | |
|---|---|
.jpg) | |
| Mlada odrasla debeloglavka, Poljska | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Amphibia (dvoživke) |
| Red: | Anura (brezrepe dvoživke) |
| Družina: | Ranidae (prave žabe) |
| Rod: | Pelophylax (zelena žaba) |
| Vrsta: | P. ridibundus |
| Dvočlensko ime | |
| Pelophylax ridibundus (Pallas, 1771) | |
 | |
| Območje razširjenosti (zeleno: avtohtona, rožnato: zanesena) | |
| Sinonimi | |
|
Rana ridibunda Pallas, 1771[2] | |
Debeloglavka (znanstveno ime Pelophylax ridibundus) je največja vrsta pravih žab v Evropi. Na prvi pogled je podobna zeleni in pisani žabi.
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Debeloglavka zraste v dolžino do 17 cm, vendar so samci manjši in dosežejo v dolžino le do okoli 12 cm. Ime je vrsta dobila po sorazmerno veliki glavi. Zadnji kraki so dolgi, kar ji omogoča dolge skoke. Običajno med populacijo prevladujejo zeleno obarvani osebki s črnimi vzorci po telesu, vendar pa so možne tudi drugačne barvne kombinacije, od temno zelene, rjave do sive. Nekateri osebki imajo po telesu vzdolžne svetlejše proge, vzdolž hrbta pa ima večina osebkov svetlo progo. Zahodne populacije debeloglavk so običajno zelene s temnimi pegami na hrbtu in bokih ter s po tremi vzdolžnimi svetlimi progami po hrbtu.
Paglavci lahko dosežejo dolžino do 19 cm,[3] vendar se to običajno zgodi v krajih z dolgimi zimami, kjer ima paglavec čas za rast.
Samica
Prikaz zvočnega mehurja
.jpg)
Prehrana
[uredi | uredi kodo]Debeloglavkin običajni plen so kačji pastirji in ostale žuželke, pa tudi deževniki in lazarji. Velike debeloglavke lahko uplenijo celo manjše sesalce, pa tudi druge manjše dvoživke in celo manjše ribe.
Kot paglavci se hranijo s širokim naborom organskih snovi, vključno z algami, drobci razpadlih rastlin in živali v vodi, razpadajočimi rastlinami, nevretenčarji in poginulimi živalmi.[3]
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Debeloglavka je razširjena po večjem delu Evrope, na vzhodu pa do azijskega dela Rusije. Na jugu je razširjena do zahodnega Irana in Afganistana. Osamljene populacije so razširjene tudi v Savdski Arabiji.[2] Najbolj jim ustrezajo vode s temperaturo okoli 15 °C.
V Sloveniji je debeloglavka uvrščena na Seznam zavarovanih vrst.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Sergius Kuzmin, David Tarkhnishvili, Vladimir Ishchenko, Tatjana Dujsebayeva, Boris Tuniyev, Theodore Papenfuss, Trevor Beebee, Ismail H. Ugurtas, Max Sparreboom, Nasrullah Rastegar-Pouyani, Ahmad Mohammed Mousa Disi, Steven Anderson, Mathieu Denoël, Franco Andreone (2009). »Pelophylax ridibundus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2009 e.T58705A11825745. doi:10.2305/IUCN.UK.2009.RLTS.T58705A11825745.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - 1 2 Frost, Darrel R. (2013). »Pelophylax ridibundus (Pallas, 1771)«. Amphibian Species of the World 5.6, an Online Reference. American Museum of Natural History. Pridobljeno 24. julija 2013.
- 1 2 »Pelophylax ridibundus Marsh Frog«. AmphibiaWeb.
- ↑ Priloga 1 k Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah Arhivirano 2021-04-10 na Wayback Machine.. Vpogled dne 19.2.2015.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Pelophylax ridibundus v Wikimedijini zbirki- Oglašanje debeloglavke
| Nacionalno | |
|---|---|
| Drugo | |
