Davidov stolp
Davidov stolp (hebrejsko מגדל דוד, latinizirano: Migdál Davíd), znan tudi kot Citadela (arabsko القلعة, latinizirano: al-Qalʿa), je starodavna citadela in zdaj muzej v bližini Jaffskih vrat v starem mestnem jedru Jeruzalema.
Sedanja citadela je iz mameluškega in osmanskega obdobja. Zgrajena je bila na mestu niza starodavnih utrdb iz hasmonejskega, herodijanskega, bizantinskega in zgodnjega islamskega obdobja, ki so jih v zadnjih desetletjih prisotnosti križarjev v Sveti deželi večkrat uničili njihovi muslimanski nasprotniki.[1] V njej so odkrili artefakte iz železne dobe, vključno s kamnolomom iz obdobja drugega templja ter keramiko, ribjimi kostmi in drugimi arheološkimi najdbami iz obdobja prvega templja.[2] Zdaj je prizorišče različnih dogodkov, razstav, koncertov in zvočno-svetlobnih predstav.
Izraelski arheolog Dan Bahat piše, da je Herod prezidal prvotne tri hasmonejske stolpe, ki so stali na tem delu mesta, in da je bil severovzhodni stolp v 5. stoletju n. št. nadomeščen z veliko večjim, masivnejšim stolpom, ki so ga poimenovali Davidov stolp.[3] Prvotno se je ime nanašalo na herodijanski stolp na severovzhodu citadele, v 19. stoletju pa se je začelo nanašati na minaret iz 17. stoletja na nasprotni strani citadele. Od leta 1967 se ime uradno nanaša na celotno citadelo.[4]
Davidov stolp je v 20. letih 20. stoletja gostil več umetniških razstav v obdobju, ki ga nekateri imenujejo obdobje Davidovega stolpa v izraelski umetnosti.
Imena
[uredi | uredi kodo]_and_David's_Tower_on_the_1865_Ordnance_Survey_of_Jerusalem_Old_City_full_map_(cropped).jpg)
Davidov stolp: Herodov stolp
[uredi | uredi kodo]Ime Davidov stolp so za Herodov stolp prvič uporabili bizantinski kristjani v 5. stoletju našega štetja, ki so verjeli, da je to Davidova palača.[3][1] Ime Davidov stolp so si izposodili iz Visoke pesmi, ki jo pripisujejo Salomonu, sinu kralja Davida, ki je zapisal: "Tvoj vrat je kakor Davidov stolp, zgrajen za orožarno, v katerem visi tisoč ščitov, vsi ščiti junakov" (Visoka pesem, 4:4).[5]
Arabska imena
[uredi | uredi kodo]Arabsko ime masivnega herodsko-mameluškega severovzhodnega stolpa je Burdž al-Kala (برج القلعة, Citadelski stolp).[6]
V zgodnjem islamskem in ajubidskem obdobju se je v arabščini imenoval Mihrab Dāwūd, dobesedno Davidov mihrab. V Jeruzalemu je obstajal še en Davidov mihrab, vgrajen v notranjo stran južnega zidu Haram eš-Šarifa/Tempeljskega griča.[7]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo].jpg)
Hasmonejsko obdobje
[uredi | uredi kodo]V 2. stoletju pr. n. št. se je staro mestno jedro Jeruzalema razširilo na tako imenovani Zahodni hrib. Ta 773 metrov visoka vzpetina s sodobno armensko in judovsko četrtjo ter goro Sion, je bila na vseh straneh, razen na severu, omejena s strmimi dolinami. Prva naselbina na tem območju je bila zgrajena okoli leta 150 pr. n. št. v času hasmonejskih kraljev,[3] ko je bilo zgrajeno tudi tisto, kar je Jožef Flavij imenoval Prvi zid.
Herodovi stolpi
[uredi | uredi kodo]
Herod, ki si je prisvojil oblast od Hasmonejev, je v letih 37–34 pr. n. št. obstoječim utrdbam dodal tri ogromne stolpe. Zgradil jih je na ranljivem severozahodnem kotu Zahodnega hriba, kjer se danes nahaja citadela. Njihov namen ni bil le braniti mesto, temveč tudi kraljevo palačo na bližnji gori Sion. Najvišji stolp, visok 44 metrov, je poimenoval Fazael v spomin na svojega brata, ki je v ujetništvu storil samomor. Drug stolp je poimenoval po svoji drugi ženi Mariamne, ki jo je dal usmrtiti in pokopati v jami zahodno od stolpa. Tretji stolp je poimenoval Hipik po enem od svojih prijateljev. Od treh stolpov so se ohranili samo temelji enega, bodisi Fazaela, kot trdi arheolog Hillel Geva, ki je izkopal citadelo, bodisi Hipika.[8]
Med prvo judovsko-rimsko vojno je Simon bar Giora stolp izbral za svoje prebivališče.[9] Po uničenju Jeruzalema s strani Rimljanov leta 70 n. št. so trije stolpi ostali celi kot priče moči utrdb, ki so jih premagale rimske legije, in služili kot vojašnica za rimske čete.
Ko je Rimsko cesarstvo v 4. stoletju sprejelo krščanstvo za svojo uradno vero, se je v citadeli naselila skupnost menihov. V bizantinskem obdobju sta stolp in citadela dobila ime Davidov stolp, ker so Bizantinci zmotno identificirali hrib kot goro Sion, in zato domnevali, da gre za Davidovo palačo, omenjeno v 2. Samuelovi knjigi.[10]
Zgodnji muslimani, križarji in Ajubidi
[uredi | uredi kodo]
Po obleganju in zavzetju Jeruzalema (636–637) so novi muslimanski vladarji obnovili citadelo. Ta mogočna zgradba je leta 1099 vzdržala napad križarjev v prvi križarski vojni in se predala šele, ko so njeni branilci dobili zagotovilo za varen izhod iz mesta. Citadela je od takrat varovala tudi novozgrajeno palačo križarskih kraljev Jeruzalemskega kraljestva južno od citadele.[11] Leta 1187 je mesto, vključno s citadelo, zavzel sultan Saladin.
Novembra 1239 je Peter I. Bretanski, vodja križarske vojne baronov, napadel karavano trgovcev na poti v Damask. Razburjeni an-Nasir Davud, emir Keraka, je vkorakal v skoraj nebranjeni Jeruzalem in ga zavzel. Garnizija citadele se je predala 7. decembra. An-Nasir ni poskušal obdržati Jeruzalema, ampak je le uničil utrdbe in se umaknil v Kerak.
Leta 1244 so Jeruzalem oblegali Horezmijci, premagali križarje in jih dokončno izgnali iz Jeruzalema. Po zavzetju so mesto popolnoma porušili.
Leta 1260 je Jezuzalem zavzel Mameluški sultanat in uničil citadelo.
Mameluška in osmanska citadela
[uredi | uredi kodo]
Leta 1310 je citadelo obnovil mameluški sultan al-Nasir Mohamed ibn Kalavun in ji dal sedanji videz.[12]
Citadelo je med letoma 1537 in 1541 razširil osmanski sultan Sulejman I., čigar arhitekti so zasnovali velik vhod, za katerim je stal topniški položaj. Citadela je 400 let služila kot vojašnica za turške čete. Osmani so v bližini jugozahodnega vogala citadele postavili tudi mošejo, splošno znano kot Mihrab el-Qal'a ed-Davud (Molilnica Davidove trdnjave).[13] V letih 1635–1655 je bil zgrajen tudi minaret. V 19. stoletju je minaret, ki še danes stoji, postal splošno znan kot Davidov stolp. V citadeli obstajali vsaj dve mošeji.[14]
Med prvo svetovno vojno so britanske sile pod poveljstvom generala Edmunda Allenbyja zavzele Jeruzalem. Allenby je dogodek uradno razglasil stoje na ploščadi pri zunanjih vzhodnih vratih citadele.
Britansko in jordansko obdobje
[uredi | uredi kodo]
V obdobju britanske vladavine (1917–1948) je visoki komisar za Palestino ustanovil Društvo za Jeruzalem, da bi zaščitil kulturno dediščino mesta. Ta organizacija je očistila in obnovila citadelo ter jo ponovno odprla za javnost kot prizorišče za koncerte, dobrodelne dogodke in razstave lokalnih umetnikov. V tridesetih letih 20. stoletja so v citadeli odprli muzej palestinske folklore, v katerem so razstavljene tradicionalne obrti in oblačila.[15]
Po arabsko-izraelski vojni leta 1948 je Arabska legija zavzela Jeruzalem in citadeli vrnila njeno zgodovinsko vlogo vojaške trdnjave. Iz nje je bil odličen razgled na judovski del Jeruzalema. To vlogo je ohranila do leta 1967.
Muzej Davidov stolp
[uredi | uredi kodo]Muzej zgodovine Jeruzalema v Davidovem stolpu je leta 1989 odprla Jeruzalemska fundacija. Muzej se nahaja v nizu prostorov v prvotni citadeli in na dvorišču.
Razstave prikazujejo 4000 let zgodovine Jeruzalema, od njegovih začetkov kot kanaanskega mesta do sodobnega časa. Razstava s pomočjo zemljevidov, videoposnetkov, hologramov, risb in maket prikazuje Jeruzalem pod njegovimi vladarji. Obiskovalci se lahko povzpnejo tudi na obzidje, s katerega je razgled na stari in novi Jeruzalem.
Jeruzalemska fundacija je že leta 2002 poročala, da si je muzej ogledalo več kot 3,5 milijona obiskovalcev.
Arheologija
[uredi | uredi kodo]Leta 2010 je pregled najdišča opravil Yehudah Rapuano v imenu Izraelske uprave za starine (IAA).[16]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Murphy-O'Connor, Jerome (2008). The Holy Land: An Oxford Archaeological Guide from Earliest Times to 1700. Oxford Archaeological Guides (5 izd.). New York: Oxford University Press. str. 23–24. ISBN 978-0-19-923666-4. Pridobljeno 14. junija 2020.
- ↑ Ariel, Donald T. Ariel D.T. and De Groot A. eds. Excavations in the City of David Directed by Yigal Shiloh, 3. Stratigraphical, Environmental, and Other Reports (Qedem 33). Jerusalem 1992.
- 1 2 3 Bahat, Dan (2007). »Jerusalem Between the Hasmoneans and Herod the Great«. V Arav, Rami (ur.). Cities Through the Looking Glass: Esays on the History and Archaeology of Biblical Urbanism. Eisenbraunds. str. 122–124. ISBN 978-1575061429.
- ↑ Hawari, Mahmoud (2010). »The Citadel of Jerusalem: A Case Study in the Cultural Appropriation of Archaeology in Palestine«. Present Pasts. London, England: University College London (UCL), Institute of Archaeology, Heritage Studies Section. 2 (1): 89–95 [94]. doi:10.5334/pp.25.
- ↑ »Song of Songs 4:4«. BibleGateway (v angleščini). Pridobljeno 7. decembra 2024.
- ↑ إسرائيل, طاقم تايمز أوف. »مبادرة لتكنولوجيا الواقع الإفتراضي في مختبر الإبتكار الجديد في متحف برج قلعة القدس«. تايمز أوف إسرائيل (v arabščini). Pridobljeno 17. oktobra 2020.
- ↑ Elad, Amikam (1995). Medieval Jerusalem and Islamic Worship: Holy Places, Ceremonies, Pilgrimage. Brill. str. 137. ISBN 978-90-04-10010-7.
- ↑ Geva, Hillel (1981). »The 'Tower of David' – Phasael or Hippicus?«. Israel Exploration Journal. Israel Exploration Society. 31 (1/2): 57–65. JSTOR 27925783.
- ↑ Josephus, The Jewish War (V.IV.3; VII.II.1)
- ↑ »Bible Gateway passage: 2 Samuel 5:11, 2 Samuel 11, 2 Samuel 16:22 - New Revised Standard Version Updated Edition«. Bible Gateway (v angleščini). Pridobljeno 7. decembra 2024.
- ↑ Gilbert, Martin (1987). Crusader Jerusalem (Map 11) (PDF). Jerusalem: Illustrated Historical Atlas. Oxford. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. avgusta 2015. Pridobljeno 20. oktobra 2015.
- ↑ The Citadel: Position[usurped], EnjoyJerusalem.com (EU-supported Palestinian website)
- ↑ »al-Qal'a Mosque (Masjid Mehrab e Dawud)«. Madain Project. Pridobljeno 14. junija 2020.
- ↑ »Tower of David Mosques«. Madain Project. Pridobljeno 5. decembra 2019.
- ↑ Tower of David: History of a Citadel, at the homepage (2007) of the Tower of David Museum of the History of Jerusalem Arhivirano 2007-09-05 na Wayback Machine.
- ↑ Israel Antiquities Authority, Excavators and Excavations Permit for Year 2010, Survey Permit # A-5826
Viri
[uredi | uredi kodo]| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Geografsko | |
| Drugo | |
