Pojdi na vsebino

David I. Anhogin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
David I. Anhogin
Դավիթ Ա Անհողին
VladanjeKralj Tašir-Dzorageta
989–1048
PredhodnikKjurike I.
NaslednikKjurike II.
Rojstvodatum neznan[1]
Smrt1048[1]
PotomciKjurike II.
Gagik
Smbat
Poklicvladar

David I. Anhogin (armensko Դավիթ Ա Անհողին, latinizirano: David I. Anhogin, dob. 'David I. Brez zemlje') je bil drugi kralj armenskega Kraljestva Tašir-Dzoraget in vladal v letih 989—1048. * ni znano, † okoli 1048.

David je bil iz dinastije Kjurikidov, mlajše veje armenske kraljeve dinastije Bagratidov.[2] Vzdevek Brez zemlje se nanaša na začasno izgubo dežel, ki jih je utrpel po porazu v vojni s kraljem Anija.[3]

Biografija

[uredi | uredi kodo]

Poreklo

[uredi | uredi kodo]

David je bil sin Kjurika/Gurgena I., ustanovitelja kraljestva Tašir-Dzoraget in dinastije Kjurikidov.[2] Bil je vnuk armenskega kralja Ašota III. iz dinastije Bagratidov in bratranec zadnjega kralja Anija Gagika II.

Vladanje

[uredi | uredi kodo]
Ruševine trdnjave Lori, ki jo je zgradil David I.

David I. je prestol podedoval od svojega očeta Gurgena I. leta 989.

Zgradil je mesto-trdnjavo Lori (Lore), ki je leta 1065 postala prestolnica kraljestva Tašir-Dzoraget,[4] in druge obrambne zgradbe.[5] Pod Davidom je kraljestvo doseglo vrhunec. Razširil ga je na ozemlja sosednjih držav, predvsem na emirata Tiflis in Gandža.[6] Zasedel je tudi tifliško mesto Dmanik (Dmanisi) in emirju vsilil svojo suverenost.[7]

Leta 1001 se je David uprl kralju (šahinšahu) Gagiku I. Bagratuniju, da bi dosegel popolno neodvisnost Tašir-Dzorageta od kraljev Anija, a je po hudem porazu izgubil skoraj vse svoje posesti in dobil vzdevek 'Brez zemlje'.[8][6] Na prestol se mu je uspelo vrniti šele po priznanju nadoblasti kralja Gagika.

David se je vojskoval proti muslimanskim emirjem, ki so ogrožali severne province Armenije, in leta 1030 pomagal gruzijsko-abhaškemu kralju Bagratu IV. na njegovem pohodu proti ganškemu emirju Fadlu.

Leta 1040 je s pomočjo armenskega kralja Hovhannes-Smbata, kralja Sjunika in Bagrata IV. premagal čete dvinskega emirja Abu-l-Asvarja, ki so napadle kraljestvo.

David Brez zemlje je po smrti Hovhannesa-Smbata leta 1041 in 1042 dvakrat neuspešno poskušal zavzeti prestolnico Armenije in celo zasesti prestol armenskega kraljestva, ki je pripadal starejši veji Bagratidov.[8]

Po ujetništvu kralja Gagika II., zadnjega armenskega kralja iz starejše veje Bagratidov, v Konstantinoplu so prebivalci Anija želeli mesto predati Davidu, vendar se ti načrti niso uresničili.[9]

David je umrl leta 1048. Njegov naslednik je postal sin Gurgen (Kjurike) II.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Հայկական սովետական հանրագիտարան — Հայկական հանրագիտարան հրատարակչություն, 2000.
  2. 1 2 [bse.sci-lib.com/article068098.html БСЭ — Статья: Кюрикиды]
  3. ↑ Garsoïan, Nina G. “The Independent Kingdoms of Medieval Armenia” in The Armenian People from Ancient to Modern Times: vol. 1: The Dynastic Periods: From Antiquity to the Fourteenth Century, ur. Richard G. Hovannisian. New York: Palgrave Macmillan, 1997, str. 172.
  4. ↑ [bse.sci-lib.com/article071378.html БСЭ — Статья: Лори (др. армян. город)]
  5. ↑ Армянская Советская Энциклопедия. Vol. 3, str. 302
  6. 1 2 Ташир-дзорагетское царство. Советская историческая энциклопедия. Советская энциклопедия. 1973—1982
  7. ↑ Жерар Дедеян. История армянского народа. Изд-во «Privat», str. 271, Тулуза, 2009. ISBN 978-2-7089-6874-5
  8. 1 2 Е.М. Жуков. Ташир-дзорагетское царство. Советская историческая энциклопедия. М.: Советская энциклопедия. 1973—1982.
  9. ↑ René Grousset, «Histoire de l’Arménie des origines à 1071», str. 578. Paris, Payot, 1947 (réimpr. 1973, 1984, 1995, 2008)