Davači

Davači 達瓦齊 Даваач
Huntajdži Džungarskega kanata
Davači v kitajskih oblačilih; avtor: Jean Denis Attiret, gost dinastije Čing od leta 1755 do 1759
Vladanje	1753–1755
Kronanje	1753
Predhodnik	Lama Dordži
Rojstvo
Smrt	1759({{padleft:1759|4|0}}) Kalgan
Rodbina	Čoros
Vladarska rodbina	Džungarski kanat

Davači (kitajsko: 達瓦齊; pinjin: Dáwǎqí; mongolsko Даваач) je bil zadnji vladar Džungarskega kanata, ki je vladal od leta 1753 do svojega poraza in smrti v bitki z dinastijo Čing in Mongoli pri Iliju leta 1755.

Davači je pripadal najvišjemu sloju džungarske aristokracije. Njegove prednike je mogoče slediti vse do Erdenija Baturja (umrl 1635), ustanovitelja Džungarskega kanata. Njegov stari oče je bil Cering Dondup. Njegov brat Cevang Rabtan (1643–1727) je leta 1717 vodil džungarski pohod in okupacijo Tibeta. Njegov oče je bil drugi bratranec Galdana Cerena, huntajdžija Džungarskega kanata od leta 1727 do 1745.

Ozadje

Davači, čigar pašniki so imeli središče v pogorju Tarbagataj na meji med Kazahstanom in Šindžjangom, je bil prvič omenjen kot zaveznik Ojrata Armusane, nasprotnika Lame Dordžija (1728–1753), ki je zasedel džungarski prestol po atentatu na svojega brata Cevanga Dordžija leta 1750. Vladavina Galdana Cerena, očeta Lame Dordžija, je pomenila ponovni vzpon političnega, vojaškega in gospodarskega vpliva Džungarskega kanata v Srednji Aziji po porazih sil Galdana Bošugtuja kana v vojni z dinastijo Čing petdeset let prej.

Ko je Galdan Ceren leta 1745 umrl, so se njegovi trije sinovi sprli za nasledstvo. Politična anarhija, ki je sledila, je skoraj izničila pridobitve, dosežene pod Galdanom Cerenom. Leta 1751 je Lama Dordži s preventivnim vojaškim napadom premagal sile, zveste Davačiju, in Davači je bil prisiljen pobegniti čez mejo na ozemlje Kazaškega kanata. Od tam sta Davači in Armusana s tisoč možmi vdrla v Ili, presenetila Lamo Dordžija in ga 13. januarja 1753 ubila. Drugi viri trdijo, da so Lamo Dordžija decembra 1752 ubili njegovi lastni vojaki.

Davačijev prevzem oblasti

Po smrti Lame Dordžija je Davači zaradi svojega aristokratskega rodu zahteval naziv tajša Džungarjev. Amursana, čeprav je bil tudi princ, je bil precej preprostejšega rodu in hoitskega, ne džungarskega porekla. Amursana, ki se je poročil s hčerko Ablaj kana, voditelja sosednjega Kazaškega kanata, si je kljub temu zagotovil podporo voditeljev različnih ojratskih klanov in pozval Davačija, naj si razdelita ozemlje Džungarskega kanata, kar naj bi mu bilo obljubljeno.

Davači je zahtevo zavrnil in leta 1754 namesto tega napadel Amursano ter ga prisilil, da je pobegnil na vzhod v Hovd, kjer je prisegel zvestobo cesarju Čjanlongu iz cesarstva Čing. Cesar Čjanlong je obljubil, da bo podprl Amursanove načrte za poraz Davačija, ki so vključevali ponovno zavzetje Ilija in sosednjega Kašgarja. Medtem je večina Ojratov Hošutov sledila Amursanu in prebegnila na stran Činga, tako da so Davačiju ostali le Džungarji.

Pohod na Ili

Vojska dinastije Čing vstopa v Ili

Ignavij Sichelbart (1764): Davači se vdaja generalu Džaohuiju v Iliju leta 1755

Konec leta 1754 ali v začetku leta 1755 je cesar Čjanlong v poskusu dokončne rešitve 60 let starega problema Džungarije ukazal zadnji napad na Ili. Za pohod proti Davačiju je bilo mobiliziranih približno 200.000 vojakov. Mnogi med njimi so bili Mongoli Halhi, ki so za napad prispevali več deset tisoč konj in mul. Amursana je bil imenovan za podgenerala levega krila severne armade. Vrhovno poveljstvo armade, ki je marca 1755 krenila iz Uljastaija in se tri mesece pozneje povezala z zahodno armado pod poveljstvom Jong Čanga in Salarja, je prevzel general Ban Di (薩喇勒). Združene sile so junija 1755 dosegle Bortalo, sicer pa je bila kampanja veliko uspešnejša od pričakovanj.

Ko se je v Davačijevi vojski razvedelo, da se ji bliža Amursana s kitajsko vojsko, so se začele množične dezertacije. Obupani Davači je v Peking poslal delegacijo pod vodstvom svojega sina, ki je izrazil očetovo željo, da bi postal vazal cesarstva Čing. Vojska Činga se na to ni odzvala in je nadaljevala kampanjo. Po več spopadih in manjših bitkah ob reki Ili se je vojska Činga pod vodstvom Džaohuija približala Iliju in prisilila Davačija, da se je umaknil proti jugozahodu v gorovje Gedeng, kjer se je s preostalimi 10.000 možmi pripravil na zadnji boj. Davačijeva vojska je bila poražena, njega samega pa je ujel Hakim Beg Hodžis, muslimanski guverner Us-Turfana, in ga poslal v Peking.

Cesar Čjanlong se je pokazal za prizanesljivega vladarja. Davačiju je podelil knežji naziv in mu dovolil, da se poroči s princeso iz cesarske družine Čing. Davači je zadnja leta življenja preživel v Kalganu, kjer je leta 1759 umrl zaradi prekomernega uživanja alkohola.

Sklica

Davači Rodbina Čoros Rojen: ni znano Umrl: 1759
Vladarski nazivi
Predhodnik:  Lama Dordži	Huntajdži Džungarskega kanata 1753-1755	Naslednik:  Amursana