Pojdi na vsebino

Daniel Boone

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Daniel Boone
Boone upodobljen na portretu Chesterja Hardinga iz leta 1820, edinem znanem portretu, ki je nastal v času njegovega življenja.Faragher 1992, str. 317. sfn error: no target: CITEREFFaragher1992 (pomoč)
Boone upodobljen na portretu Chesterja Hardinga iz leta 1820, edinem znanem portretu, ki je nastal v času njegovega življenja.[1]
Član predstavniškega doma Virginije
Na položaju
Oktober 1791  December 1791
Volilna enotaOkrožje Kanawha, Zahodna Virginija
Na položaju
October 1787  December 1787
Volilna enotaOkrožje Bourbon, Kentucky
Na položaju
October 1781[2]  December 1781
Volilna enotaOkrožje Fayette, Virginija
Osebni podatki
Rojstvo(1734-11-02)2. november 1734
Dolina Oley, Provinca Pensilvanija, Trinajst kolonij
Smrt26. september 1820 (1820-09-26) (85 let)
Defiance, Missouri, ozemlje Missourija
GrobPokopališče Frankfort, Frankfort, Kentucky ali pokopališče Old Bryan Farm, Marthasville, Missouri
Zakonci
Rebecca Bryan
(por. 2014;  2018)
Otroci10, vključno z Jemima Boone, Daniel Morgan Boone in Nathan Boone
Poklicraziskovalec sveta, politik, lovec, popotnik
Podpis

Daniel Boone (2. november [J.K. 22. oktober], 1734  26. september 1820) je bil ameriški pionir in obmejni prebivalec, čigar podvigi so ga uvrstili med prve ljudske junake Združenih držav Amerike. Zaslovel je z raziskovanjem in naseljevanjem Kentuckyja, ki je bil takrat onkraj zahodnih meja trinajstih kolonij. Leta 1775 je Boone ustanovil cesto Wilderness Road skozi Cumberland Gap in v Kentucky, kljub odporom ameriških staroselcev v Združenih državah Amerike. Ustanovil je Boonesborough, eno prvih angleško govorečih naselij zahodno od Apalaškega gorovja. Do konca 18. stoletja je v Kentucky po poti, ki jo je označil Boone, vstopilo več kot 200.000 ljudi.[3]

Med revolucionarno vojno (1775–1783), ki se je v Kentuckyju odvijala predvsem med ameriškimi naseljenci in Indijanci, ki so bili zavezniki Britancev, je služil kot častnik milice. V letu 1777 mu je življenje rešil znani mlajši kolega Simon Kenton. Leta 1778 so Booneja ujeli Shawneeji in ga je po legendi posvojil poglavar Shawneejev ter mu dal ime "Sheltowee" ali Velika želva. Po mesecih bivanja s Shawneeji je Boone pobegnil.[4] Med vojno je bil v generalni skupščini Virginije izvoljen za prvi od svojih treh mandatov in se leta 1782 boril v bitki pri Blue Licks, eni zadnjih bitk ameriške revolucije. Po vojni je delal kot geodet in trgovec, a se je kot zemljiški špekulant v Kentuckyju močno zadolžil. Leta 1799 se je preselil v Missouri, kjer je preživel večino zadnjih dveh desetletij svojega življenja, razočaran nad pravnimi težavami, ki so izhajale iz njegovih zemljiških zahtev.

Boone ostaja legendarna, čeprav nepopolno spominjana osebnost v ameriški zgodovini. Slavili so ga že v njegovem življenju, še posebej po objavi knjige o njegovih dogodivščinah]] leta 1784, zaradi katere je postal znan v Ameriki in Evropi. Po njegovi smrti je postal predmet številnih junaških pravljic in leposlovnih del. Njegove dogodivščine – resnične in mitske – so pomagale ustvariti arhetipskega mejnega junaka ameriške folklore. V ameriški popularni kulturi se Booneja spominjamo kot enega najvidnejših zgodnjih mejnih junakov, čeprav mitologija pogosto zasenči zgodovinske podrobnosti njegovega življenja. [5]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Faragher 1992, str. 317.
  2. Kollatz, Harry Jr. (10. januar 2013). »Daniel Boone in the General Assembly«. Richmond (v ameriški angleščini). Pridobljeno 11. marca 2021.
  3. Faragher 1992, str. 351.
  4. Bakeless 1939, str. ;156–194.
  5. Lofaro 2012, str. ;180–183.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]