Dan državnosti (Hrvaška)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dan državnosti
Hrvaške zastave na dan državnosti, 2007
Uradno imeDan državnosti (hrvaško)
Obeležujejo gaHrvaška
Pomenobletnica konstituiranja hrvaškega parlamenta leta 1990
Praznovanjadružinska srečanja, žar, pikniki, parade
Datum30. maj
Pogostostletno

Dan državnosti (hrvaško Dan državnosti, izgovorjeno [dan dr̩ʒaʋnosti]) je vsakoletni državni praznik, s katerim na Hrvaškem proslavijo konstituiranje prvega sodobnega večstrankarskega hrvaškega parlamenta (sabora) leta 1990. Kot javni in državni praznik je to na Hrvaškem dela prost dan za vse javne uslužbence in večino drugih zaposlenih.[1]

Čeprav ni strogih ali jasno določenih oblik praznovanja tega dne, ga Hrvatje običajno praznujejo na prostem. Na ta dan običajno priredijo družinska srečanja, piknike, žar, izobesijo zastavo ter se udeležijo civilnih in vojaških parad.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

30. maja 1990 je bil po volitvah sklican prvi sodobni večstrankarski hrvaški parlament. 25. junija 1991 je po referendumu o neodvisnosti 19. maja 1991 Hrvaška razglasila neodvisnost, vendar je bil zaradi sprejetja brionskega sporazuma na odločitev uveden trimesečni moraotorij, paralament pa je vse preostale vezi z Jugoslavijo prekinil 8. oktobra 1991.[2]

30. maj se je od leta 1990 do leta 2002 obeleževal kot dan suverenosti.[3] Vlada Ivice Račana je dan državnosti leta 2002 prerstavila na 25. junij, 30. dan pa je postal (delovni) spominski dan z imenom dan hrvaškega sabora (hrvaško Dan Hrvatskog sabora).[4] 8. oktober je bil od leta 2002 do leta 2019 praznik dan neodvisnosti, nato pa je bil razglašen za (delovni) spominski dan.[1]

V istem času je neodvisnost od Jugoslavije razglasila tudi Slovenija in je njen dan državnosti 25. junija sovpadal s hrvaškim dnevom državnosti. 14. novembra 2019 je hrvaški parlament sprejel nov zakon o praznikih, s katerim se je dan državnosti prestavil na 30. maj.[1] Prejšnji datum, 25. junij, je postal (delovni) dan neodvisnosti, ki se je prej praznoval 8. oktobra.

Aktivnosti in praznovanja[uredi | uredi kodo]

Običajne državne aktivnosti na ta dan obsegajo govor predsednika Hrvaške in funkcionarjev ter komemoracijo hrvaške vojne za neodvisnost.[5][6] Prva vojaška parada Oboroženih sil Republike Hrvaške je potekala v Jarunu leta&1995.[7][8]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 »Dan državnosti ponovno će se slaviti 30. svibnja, a uvodi se novi blagdan i neradni dan 18. studenog«. Večernji list (v hrvaščini). 14. november 2019. Pridobljeno 17. novembra 2019.
  2. »Odluka Sabora Republike Hrvatske o raskidu državno-pravne sveze s ostalim republikama i pokrajinama SFRJ (8. listopada 1991.)« [Odločitev Sabora Republike Hrvaške o prekinitvih vseh državnih in pravnih zvez z drugimi republikami in pokrajinami SFRJ (8. oktober 1991)]. Povijest saborovanja (v hrvaščini). Hrvaški sabor. 8. oktober 1991. Pridobljeno 25. junija 2011.
  3. »Dan državnosti – Tri rođendana: Svaki datum ima povijesno značenje za Hrvatsku«. Večernji list (v hrvaščini). 24. junij 2011. Pridobljeno 25. junija 2011.
  4. Hrvaški sabor (21. november 2002). »Zakon o blagdanima, spomendanima i neradnim danima u Republici Hrvatskoj«. Narodne novine (v hrvaščini) (136/2002). Pridobljeno 25. junija 2011.
  5. »Hrvatska proslavila Dan državnosti«. Poslovni dnevnik (v hrvaščini). 26. junij 2009. Pridobljeno 25. junija 2011.[mrtva povezava]
  6. »Dan državnosti: Ivo Josipović, Jadranka Kosor i Luka Bebić na Ovčari«. Jutarnji list (v hrvaščini). 25. junij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2016. Pridobljeno 25. junija 2011.
  7. Gjenero, Davor. »Hrvatska parada i konfuzna poruka susjedima«. balkans.aljazeera.net.
  8. »Vojna parada pobunjenih Srba u Slunju lipnja 1995. godine«. vojnapovijest.vecernji.hr.