Pojdi na vsebino

Damjan Huber

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Damjan Huber
Rojstvo1980
Poklicjezikoslovec
DržavljanstvoSlovenija Slovenija

Damjan Huber, slovenski jezikoslovec, * 1980.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Damjan Huber je profesor slovenščine in doktor znanosti s področja jezikoslovja.

Prihaja iz Prekmurja.[1] Osnovno šolo je zaključil leta 1995 v Rogašovcih. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti in jo končal leta 1999. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2005 diplomiral s področja fonetike, za svojo diplomsko nalogo z naslovom Sodobni slovenski knjižni jezik v severovzhodni Sloveniji je prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Na isti ustanovi je z doktorsko disertacijo Poudarek in pavza v standardnem slovenskem govoru leta 2014 uspešno doktoriral iz besedilne fonetike ter normiranja in kodifikacije slovenskega jezika.[2]

Med študijem se je leta 2003 tri tedne izpopolnjeval v Čeških Budjejovicah, leta 2005 pa tri mesece na Karlovi univerzi v Pragi, kjer se je seznanil s sodobnimi fonetičnimi in fonološkimi raziskavami. V študijskem letu 2006/2007 je bil prejemnik štipendije Ustanove patra Stanislava Škrabca. Od leta 2008 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaposlen kot samostojni strokovni sodelavec Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Na tej izobraževalni ustanovi je vodja mednarodnih prireditev Seminar slovenskega jezika, literature in kulture[3] ter Simpozij Obdobja, sodeluje pri programu Slovenščina na tujih univerzah in pri izvedbi izpitov iz znanja slovenščine ter pripravi gradiv za poučevanje slovenščine kot tujega jezika. Od julija 2016 je tudi vodja strokovne službe Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik.[4]

Na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, Pedagoški fakulteti in Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani ter na Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu izvaja predmete s področja fonetike in besedilne fonetike slovenskega knjižnega jezika ter zaznave in analize govora, pripravlja gradiva za poučevanje slovenščine kot tujega jezika ter je izpraševalec in ocenjevalec na izpitih iz znanja slovenščine kot tujega jezika. Sodeluje pri zbiranju in pripravi besedil za korpus slovenščine kot tujega jezika KOST.[5]

Leta 2020 je za svoje strokovno delo prejel priznanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Znanstvenoraziskovalna dejavnost

[uredi | uredi kodo]

Pri analizi v okviru besedilnofonetičnih značilnosti v slovenskem medijskem govoru, natančneje soodvisnosti premorov in poudarkov, je ugotovil, da v medijskem govoru voditelji televizijskih oddaj (z internim šolanjem na RTV Slovenija) govorijo bolj tekoče kot politiki, saj uporabljajo manj premorov, ki so za razliko od govora politikov odsotni tudi ob poudarkih.[6][7]

Izbrana bibliografija

[uredi | uredi kodo]
  • HUBER, Damjan, 2016: Besedilnofonetične vsebine v Toporišičevi slovnici. Erika Kržišnik, Miran Hladnik (ur.): Toporišičeva obdobja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 27–34.
  • HUBER, Damjan, 2017: Raziskovalna izhodišča besedilnofonetične analize slovenskega medijskega govora : (na primeru besednovrstne predvidljivosti poudarkov). Slavistična revija 65/2. 281–299.
  • HUBER, Damjan, 2006: Percepcija samoglasniških opozicij pri dijakih pomurskih srednjih šol. Jezik in slovstvo 51/1. 71–83.
  • HUBER, Damjan, 2022: Poudarki v slovenskem medijskem govoru z vidika izbranih jezikovnih enot. Jezik in slovstvo 67/4. 17–27.
  • HUBER, Damjan, 2005: Prekmurščina skozi čas: tako pri Prekmurcih kot tudi pri ostalih prebivalcih Slovenije se je ustvarilo razlikovanje "slovensko" proti "prekmursko", kar velja tudi oziroma predvsem za jezikovna vprašanja. Vestnik 57/39. str. 10.
  • HUBER, Damjan, 2019: Soodvisnost poudarkov in tihih premorov v govoru. Hotimir Tivadar (ur.): Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 49–57.
  • HUBER, Damjan in TIVADAR, Hotimir, 2006: Zakaj s(m)o Prekmurci ostali Slovenci - trdoživost ali naključje?. Stopinje. 123–131.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Huber in Tivadar (2006). »Zakaj s(m)o Prekmurci ostali Slovenci - trdoživost ali naključje?«. Stopinje. str. 123-131.
  2. ↑ »Damjan Huber | Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani«. www.ff.uni-lj.si. Pridobljeno 22. januarja 2025.
  3. ↑ »Ko študij jezika »prekriža« ljubezen«. www.delo.si. Pridobljeno 22. januarja 2025.
  4. ↑ »Damjan Huber«. CenterSLO. Pridobljeno 22. januarja 2025.
  5. ↑ »Sodelavci«. Korpus KOST. Pridobljeno 22. januarja 2025.
  6. ↑ Slovenija, MMC RTV, Soodvisnost poudarkov in tihih premorov v govoru, pridobljeno 22. januarja 2025
  7. ↑ »Obdobja 38_zbornik_za listanje«. CenterSLO. Pridobljeno 22. januarja 2025.

Viri in zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
    Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Damjan_Huber&oldid=6514657«