Pojdi na vsebino

Damietta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Damietta

دمياط
Mesto
Od zgoraj levo:
Stari most, Vhod v Maeinijevo mošejo, Sprehajališče ob Nilu, Kupola Maeinijeve mošeje, ribarjenje
Zastava Damietta
Zastava		Uradni pečat Damietta
Pečat
Damietta se nahaja v Egipt
Damietta
Damietta
Lega Damiette znotraj Egipta
Koordinati: 31°25′00″N 31°49′17″E / 31.41667°N 31.82139°E / 31.41667; 31.82139
DržavaEgipt Egipt
ProvincaDamietta
Površina
 • Mesto353 km2
Nadm. višina
16 m
Prebivalstvo
 (2024)[1]
 • Mesto305.920
 • Gostota88.630 preb./km2
 • Metropolitansko obm.
1.100.000
DemonimDamiettan
GDP
 • MetroEGP 110 billion
(US$ 7 billion)
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • PoletniUTC+3 (EEST)
Omrežna skupina(+20) 57
Sprehajališče ob Nilu
Mošeja Amra ibn al-Aasa (al-Fatih)
Napad frizijskih križarjev
Damietta na razglednici iz leta 1911

Damietta (arabsko دمياط, Dumyāṭ [domˈjɑːtˤ]) je pristaniško mesto in glavno mesto province Damieta v Egiptu. Nahaja se ob najbolj vzhodnem rokavu delte Nila. Od Sredozemskega morja je oddaljeno 15 kilometrov in od Kaira približno 200 kilometrov. Damietta je bila sedež katoliške škofije in je članica Unescove globalne mreže učečih se mest.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]
Ime mesta izhaja iz njegovega koptskega imena Tamiati (koptsko ⲧⲁⲙⲓⲁϯ, poznokoptsko [dɑmˈjɑdi]), ki zelo verjetno izvira iz staroegipčanskega
dmiiN21
Z1
(dmj, "privez, pristanišče, mesto") in
t
O49
(-t), določilnice, ki se nanaša na naselja in mesta. Al-Makrizi je trdil, da je beseda sirskega izvora.[3]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Geograf Štefan Bizantinski iz 6. stoletja[4] omenja, da se je v helenističnem obdobju mesto imenovalo Tamiatis (starogrško Ταμίαθις).[5]

Pod rašidunskim kalifom Omarjem (579–644) so mesto zavzeli Arabci in se uspešno upirali poskusom Bizantinskega cesarstva, da bi ga ponovno zavzelo, zlasti v letih 739, 821, 921 in 968.[4] Abasidski kalifat je uporabljal Aleksandrijo, Damietto, Aden in Siraf kot pristanišča za trgovanje z Indijo in kitajsko dinastijo Tang.[6] Damietta je bila pomembno pomorsko oporišče Abasidskega, Tulunidskega in Fatimidskega kalifata. To je privedlo do več napadov Bizantinskega cesarstva, predvsem do plenjenja in uničenja mesta maja 853.

Damietta je postala ponovno pomembna med križarskimi vojnami v 12. in 13. stoletju. Leta 1169 jo je napadla flota Jeruzalemskega kraljestva s podporo Bizantinskega cesarstva. Obleganje mesta, ki ga je branil Saladin, se je končalo z umikom oblegovalcev.[7][8]

Med pripravami na peto križarsko vojno leta 1217 je bilo odločeno, da bo Damietta središče napada. Nadzor nad Damietto je namreč pomenil nadzor nad Nilom in križarji so verjeli, da od tam lahko osvojijo Egipt. Iz Egipta bi nato lahko napadli Palestino, ki so jo vladali Ajubidi, in ponovno zavzeli Jeruzalem. Po obleganju Damiette v letih 1218/1219 so pristanišče leta 1219 zasedli križarji in mesto izropali.[9]

Pred tem je istega leta v mesto prišel Frančišek Asiški, da bi se mirno pogajal z muslimanskim vladarjem.[10][11] Leta 1221 so križarji poskušali vkorakati v Kairo, a so bili uničeni zaradi kombinacije narave in muslimanske obrambe.[12]

Damietta je bila tudi tarča sedme križarske vojne, ki jo je vodil Ludvik IX. Francoski. Njegova flota je tja priplula leta 1249 in hitro zavzela trdnjavo. Kralj Damiette ni hotel predati nominalnemu jeruzalemskemu kralju, čeprav mu je bila obljubljena med peto križarsko vojno.[13] Ko so Ludvika IX. aprila 1250 porazili in ujeli, je moral Damietto predati kot odkupnino za svojo osvoboditev.[4]

Ko je mameluški sultan Bajbars izvedel, da Ludvik pripravlja novo križarsko vojno, je leta 1251 Damietto uničil in jo v 1260. letih nekaj kilometrov od Nila na novo zgradil in močno utrdil. Ustje Damiettskega rokava Nila je postalo neprehodno za križarske ladje.[4][14]

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Po Köppnovi podnebni klasifikaciji ima Damietta vroče puščavsko podnebje (BWh), vendar vetrovi s Sredozemskega morja močno uravnavajo temperature, značilne za severno obalo Egipta. Poletja so zato zmerno vroča in vlažna, zime pa mile in zmerno vlažne. Pogosti sta tudi sodra in toča.

Port Said, Kosseir, Ras El Bar, Baltim, Damietta in Aleksandrija imajo zato najmanjše nihanje temperatur v Egiptu.

Podnebni podatki za Damietta
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Letno
Povprečna visoka temperatura °C 18.1 18.8 19.7 22.7 26.6 28.4 30.5 30.5 28.9 27.3 23.7 20.0 24.6
Povprečna dnevna temperatura °C 15.2 15.2 16.7 19.0 22.0 24.5 26.3 27.2 26.3 24.5 21.2 17.2 21.3
Povprečna nizka temperatura °C 8.3 9.2 10.9 13.9 17.8 20.1 21.5 21.8 20.3 19.0 15.8 10.7 15.8
Povprečna količina dežja mm 26 19 13 5 1 0 0 0 0 7 17 24 112
Povprečna relativna vlažnost (%) 81 78 75 65 60 60 67 73 76 78 80 82 73
Vir: Arab Meteorology Book[15]


Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Damietta je zelo znana po pohištveni industriji, ki svoje proizvode izvaža po celem svetu. Kanal jo povezuje z Nilom, zaradi česar je ponovno postala pomembno pristanišče. V provinci je obrat za utekočinjanje zemeljskega plina[16] s končno zmogljivostjo 9,6 milijona ton/leto in obrat sinteto metanola s kapaciteto 3600 ton na dan.[16] Razen tega je Damietta znana po mladem siru domiati in drugih mlečnih izdelkih,[17] egiptovskih slaščicah in ribištvu.

Glavne zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Mošeje
  • Amr ibn al-Asova mošeja, druga mošeja, ki so jo v Egiptu in Afriki zgradili Arabci po osvojitvi Egipta. Med križarsko okupacijo je bila mošeja dvakrat preurejena v cerkev.
  • al-Bahrova mošeja iz osmanskega obdobja.
  • al-Hadidijeva mošeja v Faraskourju, stara 200 let.
  • al-Maainijeva mošeja, zgrajena med vladavino al-Nasirja Mohameda ibn Kalavona.
  • al-Matbulijeva mošeja iz mameluškega obdobja.
  • al-Radvanijeva mošeja iz mameluškega obdobja.
Drugo
Trdnjava Orabi (Tabiet Orabi) v Ezbet al-Borgu
  • Ruševine damiettske trdnjave v Ezbet El-Borgu.
  • Stari most (el-Kōbrī el-Qadīm) iz zgodnjega 20. stoletja.
  • Souk al-Hesba, staro mestno središče iz abasidskega obdobja.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 »Egypt: Governorates, Major Cities & Towns - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information«. citypopulation.de. Pridobljeno 13. junija 2023.
  2. ↑ »GDP BY GOVERNORATE«, mped.gov.eg
  3. ↑ Peust, Carsten (2010). Die Toponyme vorarabischen Ursprungs im modernen Ägypten. str. 38.
  4. 1 2 3 4 Siméon Vailhé, "Damietta" in The Catholic Encyclopedia (New York 1908)
  5. ↑ Smith, Sir William (1857). Dictionary of Greek and Roman geography. Little, Brown and Co. str. 1086. Pridobljeno 30. maja 2012.
  6. ↑ Donkin, Robin A (2003). Between East and West: The Moluccas and the Traffic in Spices Up to the Arrival of Europeans. Diane Publishing Company. ISBN 0-87169-248-1.
  7. ↑ Dillon, Charles Raymond (30. april 2005). Templar Knights And the Crusades. iUniverse. str. 39. ISBN 978-0-595-34946-3. Pridobljeno 30. maja 2012.
  8. ↑ Claster, Jill N. (1. oktober 2009). Sacred Violence: The European Crusades to the Middle East, 1095-1396. University of Toronto Press. str. 181. ISBN 978-1-4426-0060-7. Pridobljeno 30. maja 2012.
  9. ↑ Bradbury, Jim (1992). The Medieval Siege. Boydell Press. str. 198. ISBN 978-0-85115-357-5.
  10. ↑ Bradbury, Jim (1992). The Medieval Siege. Boydell Press. str. 197. ISBN 978-0-85115-357-5. Pridobljeno 30. maja 2012.
  11. ↑ Armstrong, Regis J.; Hellmann, J. A. Wayne; Short, William J. (1. april 2000). Francis of Assisi: Early Documents. New City Press. str. 265. ISBN 978-1-56548-112-1. Pridobljeno 30. maja 2012.
  12. ↑ Vauchez, André; Dobson, Richard Barrie; Lapidge, Michael (2000). Encyclopedia of the Middle Ages. Editions du Cerf. str. 392. ISBN 978-1-57958-282-1. Pridobljeno 30. maja 2012.
  13. ↑ Russell, William (1837). The History of Modern Europe: with an Account of the Decline and Fall of the Roman Empire: And a View of the Progress of Society from the Rise of the Modern Kingdoms to the Peace of Paris, in 1763; in a Series of Letters from a Nobleman to His Son. Longman, Rees, & Company. str. 280. Pridobljeno 30. maja 2012.
  14. ↑ Houtsma, M. Th (31. december 1987). E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913-1936. BRILL. str. 911. ISBN 978-90-04-08265-6. Pridobljeno 30. maja 2012.
  15. ↑ »Appendix I: Meteorological Data« (PDF). Springer. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. marca 2016. Pridobljeno 14. oktobra 2024.
  16. 1 2 MEED. Economic East Economic Digest, Limited. april 2008. str. 187. Pridobljeno 30. maja 2012.
  17. ↑ »Halayeb«. eArabic Market. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2016. Pridobljeno 17. decembra 2016.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Damietta&oldid=6726657«