Pojdi na vsebino

Barvna slepota

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Daltonizem)
Barvna slepota
Sopomenkepomanjkljivost barvnega vida[1]
Številka »74«, –  sestavljena iz razpršenih pobarvanih krogov različne velikosti in različne, vendar približno zelene barve, –  ki jih obdaja polje približno peščeno rjavih krogov, ki so prav tako različne velikosti in barve. Nekatere variacije barve v krogih so namenoma take, da bo oseba z rdeče-zeleno barvno slepoto verjetneje videla številko »21« namesto »74«.
Zgled ploskve Ishiharovega barvnega preizkusa. Gledalci z normalnim barvnim vidom bi morali jasno videti številko »74«. Gledalci z rdeče-zeleno barvno slepoto bodo verjetno videli številko »21«.
Specialnostoftalmologija
Simptomizmanjšana sposobnost videti barve[2]
Trajanjedolgotrajno[2]
Vzrokigenetski (običajno se deduje X-vezano)[2]
Diagnostični postopkiIshiharov barvni preizkus[2]
Zdravljenjeprilagoditve učnih metod, mobilne aplikacije[1][2]
Pogostostrdeče–zelena: 8 % moških, 0,5 % žensk (severnoevropsko poreklo)[2]

Bárvna slepôta pri ljudeh je nezmožnost zaznavanja razlik med nekaterimi ali vsemi barvami, ki jih zaznava večina. S tujko se barvna slepota imenuje daltonízem. Največkrat je barvna slepota pogojena gensko, lahko pa se pojavi zaradi poškodbe očesa, živcev ali možganov, ali zaradi izpostavljanja določenim kemikalijam. Angleški kemik John Dalton je leta 1794 zaradi lastne barvne slepote objavil prvi znanstveni članek s tega področja Nenavadne ugotovitve, povezane z barvnim vidom (Extraordinary facts relating to the vision of colours).

Je dedna bolezen. Obstajata delna in popolna barvna slepota. Pri delni barvni slepoti je okvarjen sistem za sprejemanje zelene ali rdeče barve, v zelo redkih primerih tudi modre. Nekateri jih sploh ne vidijo. V človeškem očesu so namreč trije tipi čutnic, ki zaznavajo svetlobno valovanje različnih valovnih dolžin – zeleno, rdeče ali modro. Katerikoli od teh tipov je lahko zaradi genetske napake okvarjen in ne deluje, ali pa je njegova občutljivost premaknjena proti sosednjemu delu spektra. Pri okvari enega od tipov (dikromaciji) ga lahko ostala dva do določene mere kompenzirata in je razločevanje odtenkov »manjkajoče« barve še nekoliko ohranjeno. Najpogostejša je okvara čutnic za rdeči ali zeleni del spektra. Ljudje z okvaro čutnic za rdeči del spektra se imenujejo »protanopi«, tisti z okvaro čutnic za zeleni del spektra pa »devteranopi«. »Tritanopi« oz. ljudje z okvaro čutnic za modri del spektra so razmeroma redki in predstavljajo le približno 0,001 % populacije.

Popolno barvno slepi ne vidijo nobene izmed barv, zmanjšana pa je tudi vidna ostrina. V Sloveniji obstajajo le trije primeri s popolno oziroma 100 % barvno slepoto.[navedi vir]

Zadnja odkritja pri raziskavah barvno slepih

[uredi | uredi kodo]

Raziskovalci so odkrili, da gre pri ljudeh z najhujšo obliko barvne slepote za genetsko okvaro kromosoma X in je pri ženskah zelo redka, večinoma se pojavlja pri moških, belcih, zanjo trpi približno 5 do 8 % moških in le 1 % žensk. Prizadeti imajo močno otežen vid v močnejši svetlobi, zunaj stavb in sredi dneva, ko so sence predmetov kratke. Zdravniki si prizadevajo, da bi barvno slepoto – akromatopsijo odpravili z genetskim zdravljenjem.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Gordon N (marec 1998). »Colour blindness«. Public Health. 112 (2): 81–4. doi:10.1038/sj.ph.1900446. ISSN 0033-3506. PMID 9581449.
  2. 1 2 3 4 5 6 »Facts About Color Blindness«. NEI. februar 2015. Arhivirano iz spletišča dne 28. julija 2016. Pridobljeno 29. julija 2016.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]