Dallova ovca
| Dallova ovca | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Oven
.jpg) | ||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Ovis dallis Nelson, 1884 | ||||||||||||||||
 | ||||||||||||||||
| Subspecies | ||||||||||||||||
|
Dallova ovca (znanstveno ime Ovis dalli), znana tudi kot ali tankoroga ovca, je vrsta divje ovce, ki izvira iz severozahodne Severne Amerike. Ovis dalli vsebuje dve podvrsti: Ovis dalli dalli in Ovis dalli stonei. O. dalli živi v gorskih alpskih habitatih, razširjenih po severozahodni Britanski Kolumbiji, Yukonu, Severozahodnih ozemljih in Aljaski. Brskajo po različnih rastlinah, kot so trave, šaši in celo grmičevje, kot je vrba, v različnih obdobjih leta. Prav tako pridobijo minerale za dopolnitev svoje prehrane iz mineralnih lizov. Tako kot druge vrste Ovis se tudi ovni s svojimi rogovi udeležujejo tekmovanj za prevlado.
Taksonomija in genetika[uredi | uredi kodo]
Posebno ime dalli izhaja od Williama Healeyja Dalla (1845–1927), ameriškega naravoslovca. Splošno ime Dallova ovca se pogosto uporablja za imenovano podvrsto O. d. dalli. Druga podvrsta, O. d. stonei, se imenuje kamnita ovca.
Prvotno sta se podvrsti O. d. dalli in O. d. stonei razlikovali po barvi dlake (krzna). Vendar se je izkazalo, da so poimenovanja na podlagi kože vprašljiva. Popolna barvna intergradacija se pojavi pri obeh podvrstah ovc O. dalli, ki segajo med belo in temno obliko vrste. Srednje obarvane populacije, imenovane ovce Fannin, so bile prvotno (napačno) identificirane kot edinstvena podvrsta (O. d. fannini) z distribucijo, ki živi v gorah Pelly in Ogilvie na ozemlju Yukon.[2] Ovce Fannin so bile nedavno potrjene kot mešani osebki z genetskim izvorom pretežno Dallovih ovc. Prejšnji dokazi o mitohondrijski DNK niso pokazali nobene molekularne delitve vzdolž prejšnjih meja podvrst,[3] čeprav lahko dokazi iz jedrske DNK nudijo nekaj podpore.[4] Trenutna taksonomija, ki uporablja informacije o mitohondrijski DNK, je lahko manj zanesljiva zaradi hibridizacije med O. dalli in O. canadensis, zabeležene v evolucijski zgodovini.
Sedanje genetske analize z uporabo genomskega nabora polimorfizmov enega nukleotida (SNP) so potrdile nove meje območja podvrst za Dallovo in kamnito ovco, s čimer so posodobili prejšnje klasifikacije na podlagi dlake in mitohondrijske DNK.[5][6]
Opis[uredi | uredi kodo]
Dallova ovca meri približno 0,9 m v višino na ramenu. So umazano bele barve, njihova dlaka pa je sestavljena iz fine volnene podlanke in trdih, dolgih in votlih dlak. Njihov zimski plašč je lahko debel več kot 5 cm. Lahko živi od 12 do 16 let.[7]
So spolno dimorfni, kar pomeni, da so ovni in ovce videti drugače. Ovni so večji od ovc in ob zrelosti običajno tehtajo med 70 in 80 kg. Ovce v povprečju tehtajo približno 45 do 50 kg. Odrasle ovce lahko v zimskem času izgubijo do 16 % telesne mase, jagnjeta in enoletnice pa do 40 %, odvisno od hudega zimskega vremena. O. dalli začnejo rasti rogovi pri približno dveh mesecih. Ovce imajo majhne, vitke rogove v primerjavi z masivnimi, zvitimi rogovi ovnov. Mladi ovni so podobni ovcam, dokler niso stari približno 3 leta. Na tej točki začnejo njihovi rogovi rasti veliko hitreje in večji kot ovčji rogovi.
Odrasel samec O. dalli ima debele, zavite rogove. Odrasle samce zlahka ločimo po rogovih, ki vztrajno rastejo od pomladi do zgodnje jeseni. Posledica tega je vzorec rasti kolobarjev, imenovanih annuli. Annuli se lahko uporabljajo za pomoč pri določanju starosti.[8]
Viri in druga literatura[uredi | uredi kodo]
- ↑ Festa-Bianchet, M. (2020). »Ovis dalli«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2020: e.T39250A22149895. doi:10.2305/IUCN.UK.2020-2.RLTS.T39250A22149895.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
- ↑ Sheldon, C. (1911). The Wilderness of the Upper Yukon. First edition. Charles Scribner's Sons, New York.
- ↑ Loehr, J.; K. Worley; A. Grapputo; J. Carey; A. Veitch; D. W. Coltman (2006). »Evidence for cryptic glacial refugia from North American mountain sheep mitochondrial DNA«. Journal of Evolutionary Biology. 19 (2): 419–430. CiteSeerX 10.1.1.574.4471. doi:10.1111/j.1420-9101.2005.01027.x. PMID 16599918. S2CID 14564699.
- ↑ Worley, K.; Strobeck, C.; Arthur, S.; Carey, J.; Schwantje, H.; Veitch, A. & Coltman, D.W. (2004). »Population genetic structure of North American thinhorn sheep Ovis dalli« (PDF). Molecular Ecology. 13 (9): 2545–2556. doi:10.1111/j.1365-294X.2004.02248.x. PMID 15315669. S2CID 11943549. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. marca 2012.
- ↑ Sim, Zijian; Hall, Jocelyn C; Jex, Bill; Hegel, Troy M; Coltman, David W (Avgust 2016). »Genome-wide set of SNPs reveals evidence for two glacial refugia and admixture from postglacial recolonization in an alpine ungulate«. Molecular Ecology. 25 (15): 3696–3705. doi:10.1111/mec.13701. PMID 27272944. S2CID 3761106.
- ↑ Sim, Zijian; Davis, Corey S; Jex, Bill; Hegel, Troy M (april 2019). »Management implications of highly resolved hierarchical population genetic structure in thinhorn sheep«. Conservation Genetics. 20 (2): 185–201. doi:10.1007/s10592-018-1123-2. S2CID 53303690.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ NPS, Dall Sheep [1]
- ↑ »Dall Sheep (Ovis dalli dalli)«. Alaska Department of Fish and Game. Pridobljeno 16. marca 2021.
- Banfield, AWF (1974). The Mammals of Canada. University of Toronto Press. ISBN 0-8020-2137-9.
- Corti, P; Shackleton, DM (2002). »Relationship between predation-risk factors and sexual segregation of Dall's sheep (Ovis dalli dalli)«. Canadian Journal of Zoology. 80 (12): 2108–211. doi:10.1139/z02-207.
- Jex, BA; Ayotte, JB; Bleich, VC; Brewer, CE; in sod. (2016). »Thinhorn sheep: conservation challenges and management strategies for the 21st Century«. Boise, Idaho, USA: Wild Sheep Working Group, Western Association of Fish and Wildlife Agencies.
- Nichols, L; Bunnell, FL (1999). »Natural history of thinhorn sheep«. V Valdez, R; Krausman, PR (ur.). Mountain sheep of North America. Tucson, Arizona: The University of Arizona Press. str. 23–77.
- »Ovis dalli«. North American Mammals. Smithsonian Institution. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. junija 2018.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
