Dachauski procesi (Slovenija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Dachauski procesi v Sloveniji je naziv za skupino politično montiranih sodnih procesov med letoma 1947 in 1949.

Komunistična politična oblast v Sloveniji je po vojni, leta 1945, začela za doseganje svojih ciljev uporabljati različna sredstva, med drugim tudi zlorabo sodne veje oblasti. Z namenom obračunavanja z dejanskimi še večkrat pa domnevnimi nasprotniki takratne politične oblasti v Sloveniji je v letih po drugi svetovni vojn vzpostavila revolucionarno sodstvo. Praktično je prenehala delitev oblasti na zakonodajno, sodno in izvršilno. Sodna veja oblasti je bila vse bolj podvržena političnim spletkam in manipulacijam oblasti predvsem partije, ki je sodstvo izrabila za obračunavanje s svojimi (tudi namišljenimi) nasprotniki. Tak način delovanja politične oblasti je privedel do množičnih povojnih procesov: med drugimi tudi do znanih, tako imenovanih dachauskih procesov. Dachauski procesi na Slovenskem so bili izvedeni v obdobju med letoma 1948 in 1949, priprave na procese pa so se začele že prej, v letu 1946. Skupno je bilo izvedenih deset kazenskih sodnih procesov, ter predhoden proces, t.i. Pufflerjev proces. Obtoženim osebam, ki so bili bivši taboriščniki, naj bilo skupno dejstvo, da naj bi bili agenti GESTAPA in bi posledično vohunili v koncentracijskem taborišču Dachau, kar pa je bil seveda popoln konstrukt. Pri procesih je šlo tudi za obračun mlajše partijske generacije s starejšo generacijo komunistov. Med njimi je bil na primer Mirko Košir, predvojni komunist in krajši čas tudi sekretarja PK KPJ za Slovenijo (1936–1937), ki je preživel koncentracijsko taborišče Dachau, bil na dachauskih procesih obsojen na 20 let zapora. Ko je prišel na prestajanje zaporne kazni v taborišče na Golem otoku, so ga tam z udarci v špalirju pobili do smrti.

Zaradi hudega mučenja v sodnih zaporih so nekateri umrli še pred razsodbo. Preostali pa so bili obsojeni.

Kasneje, predvsem v obdobju med leti 1970 in 1976, se je zvrstilo vse več zahtev po sodni in politični rehabilitaciji obsojenih. Vse večje in vse številčnejše zahteve so privedle v drugi polovici osemdesetih let do razveljavitve obsodb za vse takratne obsojene, javni tožilec pa je umaknil obtožnico. 10. kongres Zveze komunistov Slovenije je aprila 1986 dokončno odpravil obsodbe dachauskih procesov in jim na ljubljanskih Žalah postavil simbolično spominsko obeležje.

Procesi[uredi | uredi kodo]

Pregled[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Dachauski procesi, Ljubljana, 1990. e-izdaja na portalu sistory
  • Jezernik, Božidar, Goli otok - Titov gulag. Ljubljana : Modrijan : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 ISBN 978-961-241-726-0

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Tehtnica Ta članek o pravu je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.