Džingisidi
Džingisidi so bili potomci Džingiskana in njegove prve žene Börte. Rodbina je izhajala iz Džingiskanovega plemena Bordžigin in vladala Mongolskemu cesarstvu in njegovim naslednicam. Džingisidsko načelo, da so lahko legitimni vladarji mongolskega in postmongolskega sveta le potomci Džingiskana in Börte, je bil pomemben koncept, ki je veljal več stoletij vse do padca Kazaškega kanata leta 1847, zadnje države, ki so ji vladali džingisidski monarhi.[1]
Rod Bordžiginov, potomcev zgodnjega mongolskega voditelja Kajduja, je bil sprva eden od mnogih klanov, ki so naseljevali osrednji del Mongolije.[2] Džingiskan je bil rojen okoli leta 1162 kot sin bordžiginskega bojevnika Jesugeja, člana podklana Kijat. V naslednjih desetletjih je podjarmil ali pobil vse potencialne tekmece, ne glede na njihovo plemensko pripadnost.[3] Ko je Džingiskan leta 1206 ustanovil Mongolsko cesarstvo, so bili edini preostali Bordžigini Jesugejevi potomci.[4] Ustanovili so 'altan uruq' (dobesedno 'zlata družina'), katere člani so edini lahko vladali v cesarstvu. Med njimi so imeli najvišji položaj potomci Džingiskana in njegove prve žene Börte.[5] Mongolska verska ideologija je trdila, da bodo Džingisidi sčasoma postali vladarji celega sveta.[6]
Zaradi mongolskih osvajanj so Džingisidi resnično postali vladarji večine Evrazije, in vladali tudi potem, ko se je Mongolsko cesarstvo razdelilo na države naslednice:[7] Zlato hordo, Čagatajski kanat, Ilkanat in Dinastijo Juan.
Genetika
[uredi | uredi kodo]Glede na študijo, ki je temeljila na molekularni genealogiji, haplotipi kromosoma Y iz klana Lu v severozahodni Kitajski, ki trdijo, da so potomci Džingiskanovega šestega sina Togana, večinoma pripadajo haploskupini C2b1a1b1-F1756 kromosoma Y. Ta haploskupina je široko razširjena med altajsko govorečimi populacijami in je tesno povezana s klanom Tore iz Kazahstana, ki trdi, da izvira od Džingiskanovega prvega sina Džočija. Prvi skupni prednik haplotipnega grozda, ki vključuje klana Lu in Tore, je živel pred približno 1000 leti. Člani klanov Huo in Tuo, ki so bili po ustnem izročilu bližnji moški sorodniki klana Lu, nimajo skupnih linij kromosoma Y s klanom Lu. Haploskupina C2b1a1b1-F1756 je zato lahko še en kandidat za pravo Džingiskanovo linijo kromosoma Y.[8]
Po podatkih mednarodne skupine genetikov, ki preučujejo podatke o kromosomu Y, je imelo leta 2003 skoraj 8 % moških, ki so živeli v nekdanjem Mongolskem cesarstvu (0,5 % svetovnega prebivalstva), skoraj identične kromosome Y. Skladno s tem je bilo leta 2003 približno 16 milijonov ljudi Džingiskanovih potomcev.[9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Joo-Yup Lee. The Kazakh Khanate // In The Oxford Research Encyclopedia of Asian History. Ed. David Ludden. New York: Oxford University Press, april 2019, str. 1
- ↑ Togan 2022, str. 68–72.
- ↑ Dunnell 2023, str. 24–27.
- ↑ Atwood 2004, str. 45.
- ↑ Atwood, 2004 & May 2017.
- ↑ Hope & May 2022, str. 5.
- ↑ May 2017.
- ↑ Shao-Qing Wen, Hong-Bing Yao, Pan-Xin Du, Lan-Hai Wei, Xin-Zhu Tong, Ling-Xiang Wang, Chuan-Chao Wang, Bo-Yan Zhou, Mei-Sen Shi, Maxat Zhabagin, Jiucun Wang, Dan Xu, Li Jin, Hui Li. Molecular genealogy of Tusi Lu’s family reveals their paternal relationship with Jochi, Genghis Khan’s eldest son Arhivirano 2023-11-27 na Wayback Machine. // Journal of Human Genetics 64 (8), 815—820, 2019
- ↑ »Genghis Khan a Prolific Lover, DNA Data Implies«. Culture (v angleščini). 14. februar 2003. Arhivirano iz spletišča dne 11. oktobra 2022. Pridobljeno 11. oktobra 2022.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Atwood, Christopher P. (2004). Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire. New York: Facts on File. ISBN 978-0-8160-4671-3. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2023. Pridobljeno 8. februarja 2026.
- Dunnell, Ruth W. (2023). »The Rise of Chinggis Khan and the United Empire«. V Biran, Michal; Kim, Hodong (ur.). The Cambridge History of the Mongol Empire. Cambridge: Cambridge University Press. str. 19–106. ISBN 978-1-3163-3742-4.
- Hope, Michael; May, Timothy (2022). »Introduction«. V May, Timothy; Hope, Michael (ur.). The Mongol World. Abingdon-on-Thames: Routledge. str. 1–15. ISBN 978-1-3151-6517-2.
- May, Timothy (2017). »The Altan Urugh and the Chinggisid Principle«. V May, Timothy (ur.). The Mongol Empire: A Historical Encyclopedia. Zv. II. Santa Barbara, California: ABC-CLIO. str. 15. ISBN 978-1-6106-9339-4.
- Togan, Isenbike (2022). »The Early Mongol State«. V May, Timothy; Hope, Michael (ur.). The Mongol World. Abingdon-on-Thames: Routledge. str. 68–86. ISBN 978-1-3151-6517-2.