Džanidi
| Džanidi (Aštarkanidi) | |
|---|---|
Džanidski vladar Imam Kuli kan Buharski (vladal 1611 - 1642). | |
| Starševska družina | Bordžigini |
| Država | Uzbeški kanat Astrahanski kanat Buharski kanat |
| Mesto izvora | Zlata horda , Astrahanski kanat |
| Ustanovljeno | ok. 1599 |
| Ustanovitelj | Baki Mohamed kan |
| Zadnji vladar | Abul Gazi (nazivno) |
| Nazivi | kan |
| Tradicije | sunitski islam |
| Posestva | Povolžje Srednja Azija |
| Razpad | ok. 1785 |
Džanidi, Aštarkanidi ali Tokaj-Timuridi (uzbeško Ashtarxoniylar, Joniylar) so bili uzbeška dinastija turško-mongolskega porekla, ki je vladala v Srednji Aziji.[1] V Buharskem kanatu so leta 1599 nasledili Šajbanide in tam vladali do leta 1785.[2] Legitimnost dinastije naj bi izvirala iz njenega porekla. Njeni davni predniki naj bi bili Džingiskan, njegov sin Džoči in njegov sin Tuka-Timur.[3] Dinastija je izvirala iz Astrahana, od koder izhaja ime Aštarkanidi.[4]
Pod Džanidi je Buharski kanat postal islamska država, za katero je bilo značilno pokroviteljstvo verskih institucij, tradicionalno upravljanje in poudarjanje legitimnosti Džingisidov.[5] Džanidi so vladali do sredine 18. stoletja, ko so jih izpodrinili mangitski emirji.[6]
Med vladavino Džanidov je Buharski kanat dosegel opazen kulturni in politični razvoj. Vladarji so bili pomembni meceni arhitekture in učenja, saj so sponzorirali gradnjo mošej in medres v Buhari in Samarkandu, vključno z večjimi dodatki na Trgu Registan, ki je postal trajen simbol srednjeazijske islamske kulture.[7]
Zgodobina
[uredi | uredi kodo]Leta 1598 je umrl Abdulah Kan II. iz Šajbanidske dinastije, ki je v Buharskem kanatu vladal od leta 1583.[8] Po njegovi smrti je prestol prešel na njegovega edinega sina Abdula Momina, ki so ga kmalu zatem ubili uporniki.[9] Ker je bil njegov sin takrat star le dve leti, je bil za novega kana izbran Pir Mohamed II., bratranec Abdulaha Kana II.[10] Za prestol se je borilo tudi več drugih vladarjev, med njimi kazahstanski kan Tauekel, Kasim Sultan in Baki Mohamed, čigar mati je bila sestra Abdulaha kana, oče pa astrahanski princ Džani Mohamed Beg. Zmagal je Baki Mohamed, Pir Mohamed II. pa je bil v bitki ubit.[11] Z njegovo smrtjo se je dinastija Šajbanidov končala in Baki Mohamed je postal prvi buharski kan iz dinastije Džanidov.
Ime Džanidi izvira iz imena njegovega očeta Džani Mohameda Bega. Slednji je bil sin emirja Džarja Mohameda iz rodbine Tukaj-Timuridov, ki so vladali Astrahanskem kanatu do leta 1555, ko so jih pregnali Rusi.

Džanidi so vladali Buharskemu kanatu od leta 1599 do 1785. Leta 1740 je Buharo osvojila Perzija, vendar se je Abu al-Fajz Kan obdržal na prestolu. Prava oblast je bila v rokah atalika Mohameda Rahima, ki je leta 1747 ukazal kana ubiti. Vsi kanovi nasledniki so bili lutke v rokah svojih atalikov. Takšen režim se je končal z novim atalikom Šahom Muratom, ki je odstavil kana Abul Gazija, se razglasil za emirja Buhare in ustanovil svojo Mangudsko dinastijo.
Vladarji
[uredi | uredi kodo]- Baki Mohamed Kan (1599–1605)
- Vali Mohamed Kan (1605–1611)
- Imam Kuli Kan (1611–1642)
- Nadr Mohamed Kan (1642–1645)
- Abd al-Aziz Kan (1645–1680)
- Subhan Kuli Kan (1680–1702)[12][13][14]
- Ubajdulah Kan (1702–1711)[15]
- Abu al-Fajz Kan (1711–1747)
- Mohamed Abd al-Mumin (1747–1748, nominalno)
- Mohamed Ubajdulah II. (1748–1753, nominalno)
- Abul Gazi (1758–1785, nominalno)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Bregel, Yuri (1. julij 2003). »An Historical Atlas of Central Asia«. archive.org. Pridobljeno 1. julija 2003.
- ↑ A History of Inner Asia. Cambridge University Press. 2000.
- ↑ The Turkic Peoples in World History.
- ↑ Burton, J. Audrey. »Who Were the First Ashtarkhanid Rulers of Bukhara?«. Central Asiatic Journal.
- ↑ A History of Inner Asia. Cambridge University Press. 2000.
- ↑ Burton, J. Audrey. »Who Were the First Ashtarkhanid Rulers of Bukhara?«. Central Asiatic Journal.
- ↑ The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture. Oxford University Press. 2009.
- ↑ Welsford page 39
- ↑ Welsford, str. 44-45
- ↑ Welsford, str. 47-48
- ↑ Welsford, str. 144
- ↑ László Karoly (14. november 2014). A Turkic Medical Treatise from Islamic Central Asia: A Critical Edition of a Seventeenth-Century Chagatay Work by Subḥān Qulï Khan. BRILL. str. 5–. ISBN 978-90-04-28498-2.
- ↑ Orvostörténeti Közlemények: Communicationes de historia artis medicinae. Könyvtár. 2006. str. 52.
- ↑ Nil Sarı; International Society of the History of Medicine (2005). Otuz Sekizinci Uluslararası Tıp Tarihi Kongresi Bildiri Kitabı, 1–6 Eylül 2002. Türk Tarih Kurumu. str. 845. ISBN 9789751618252.
- ↑ Wilde, Andreas (2016). What is Beyond the River?: Power, Authority, and Social Order in Transoxania 18th–19th Centuries (v angleščini). Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften. ISBN 978-3-7001-7866-8.