Condom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 43° 57’ 30" severne širine, 0° 22’ 25" vzhodne dolžine

Občina Condom
Katedrala sv. Petra, Condom

Grb
Condom is located in Francije
Condom
Condom
Lega
Zemljepisna dolžina: 0.373611111111
Zemljepisna širina: 43.9583333333
Uprava
Država Francija
Regija: Jug-Pireneji
Departma: Gers (podprefektura)
Okrožje: Condom
Kanton: Condom
Interkomunaliteta: Skupnost občin Ténarèze
Župan: Bernard Gallardo  (Socialistična stranka)
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 62 m–190 m
(povpr. 82 m)
Površina kopnega:¹ 97,37 km²
Prebivalstvo
(2008)
7.193
 - gostota: (2008) 74/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 32107/ 32100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Condom (tudi Condom-en-Armagnac) je naselje in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Gers. Leta 1999 je naselje imelo 7.193 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Gaskonji ob reki Baïse, 42 km severozahodno od Aucha. Skozenj vodi pot Via Podiensis, ena od treh glavnih romarskih poti v Santiago de Compostelo, z začetkom v Le Puyu.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Condom je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Beaumont, Béraut, Blaziert, Cassaigne, Castelnau-sur-l'Auvignon, Caussens, Gazaupouy, Larressingle, Ligardes, Mansencôme, Mouchan in La Romieu z 10.419 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okorožja, v katerem se nahajajo kantoni Cazaubon, Condom, Eauze, Fleurance, Lectoure, Mauvezin, Miradoux, Montréal, Nogaro, Saint-Clar in Valence-sur-Baïse z 62.242 prebivalci.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Katedrala sv. Petra
  • benediktinska opatija sv. Petra, ustanovljena leta 1011, z letom 1317 postala sedež škofije. Gradnja

poznogotske katedrale svetega Petra se je začela leta 1507, kmalu po njenem dokončanju pa je bila močno poškodovana med verskimi vojnami. Škofija vse do leta 1822, ko je bila priključena nadškofiji v Auchu; francoski državni spomenik,

  • cerkev Saint-Barthélemy-du-Pradau, muzej posvetne umetnosti,
  • grad château de Puypardin iz 13. do 16. stoletja,
  • nekdanji karmeličanski samostan,
  • muzej armanjaka, "vode življenja",
  • muzej kondomov.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]