Commedia dell'arte
Commedia dell'arte je komedija v improviziranem načinu, to pomeni, da igralci niso imeli napisanega besedila, temveč so na odru odigrali improvizirane dialoge (vendar v danih vzorcih; trdno določen pa je bil samo zaris dogajanja). Commedia dell'arte je nastala v Italiji v 16. stoletju in ostala priljubljena vse do 18. stoletja. Na začetku so se predstave odvijale na prostem s skromno scenografijo, ki so jo sestavljali maloštevilni odrski predmeti. Gledališke skupine so največkrat štele deset oseb, od tega sta bili dve ženski, osem pa je bilo moških.
Izvor[uredi | uredi kodo]
Pojem commedia dell'arte se je prvič pojavil leta 1750 v Goldonijevi komediji Il teatro comico, kjer opisuje igralce, ki recitirajo z maskami in svoje vloge improvizirajo. Tukaj Goldoni govori o poklicnih igralcih, ki uprizarjajo "commedio dell'arte" oziroma "commedio delle professioni" (sl. poklicne komedije),[1] saj uporablja izraz "arte", ki se nanaša na delo oziroma poklic. Italijanska beseda "arte" je namreč tedaj označevala tako umetnost, kot tudi poklic.
Stalni komični tipi[uredi | uredi kodo]
V commedi dell'arte nastopajo stalni komični tipi, kot so: Pantalone, Arlecchino, Dottore, Pulcinella, Scaramuccia, Colombina, Balanzone, Meneghino, Scapino, Brighella ...
| Arlecchino | Ballanzone | Pulcinella | Colombina | Pantalone | Giangurgolo | Scaramuccia | Brighella | Scapino |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vplivi[uredi | uredi kodo]
Elemente commedie dell'arte je v klasicizmu prevzel Moliere, kasneje pa predvsem avtorji v 18. stoletju, kot sta bila Carlo Goldoni in Beaumarchais.
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Označili bi jih lahko tudi kot commedia dei profesionisti, saj so commedio dell'arte igrale potujoče skupine poklicnih igralcev.
Viri in literatura[uredi | uredi kodo]
- Kos, J. (2005): Pregled svetovne književnosti. Str. 126. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
