Cingetoriks
Cingetoriks je bil knez keltskega plemena Treverov in sredi 1. stoletja njihov kralj. Med galsko vojno Gaja Julija Cezarja se je vojskoval na njegovi strani.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Treveri so bili organizirani kot aristokratska republika z močnim plemstvom in več vodilnimi možmi (principes).[2] Med Cezarjevo vojno v Galiji se je Cingetoriks prepiral s svojim tastom Indutiomarjem[3] za prevlado med svojim ljudstvom. Ko se je Cezar leta 54 pr. n. št. pred svojim drugim pohodom na Britanijo preselil k Treverom, se je Cingetoriks takoj postavil na stran velikega rimskega generala in mu razložil, kaj se dogaja z njegovim plemenom.[4] Cingetoriksov nasprotnik Indutiomar se je izkazal tudi za sovražnika Rima. Cezar je spor v vodstvu Treverov sprva rešil tako, da je oblast prenesel na Cingetoriksa in položaj njegovega tekmeca oslabil tako, da mu je moral prepustiti 200 talcev.[5]
Indutiomar se je pozimi 54/53 pr. n. št. na čelu svojega plemena in sosednjih plemen uprli Rimljanom in Cingetoriksa na skupščini razglasil za sovražnika države in zaplenil njegovo premoženje.[6] Cingetoriks je pobegnil v tabor Cezarjevega poveljnika Tita Labiena.[7] Potem ko je Tit Labien dvakrat premagal Trevere in Indutiomarja ubil, so se morali uporniki podredili Rimljanom. Oblast je na račun zvestobe Rimljanom leta 53 pr. n. št. prevzel Cingetoriks,[8] potem pa se v pisnih virih nič več ne omenja. Leta 51 pr. n. št. je izbruhnil še en upor Treverov, kar morda kaže, da je kmalu po prihodu na položaj spet izgubil oblast.[9][10]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ D. Ellis Evans. Gaulish Personal Names. A Study of some Continental Celtic Formations. Oxford 1967, str. 73 f.
- ↑ Caesar, De bello Gallico 5, 3, 5f.; 5, 4, 3.
- ↑ Caesar, De bello Gallico 5, 56, 3.
- ↑ Caesar, De bello Gallico 5, 3, 2f.
- ↑ Caesar, De bello Gallico 5, 4, 1–4.
- ↑ Caesar, De bello Gallico 5, 56, 3.
- ↑ Caesar, De bello Gallico 5, 57, 2.
- ↑ Caesar, De bello Gallico 6, 8, 9.
- ↑ Caesar, De bello Gallico 8, 45
- ↑ Heinz Heinen. Trier und das Trevererland in römischer Zeit, Trier 1985, str. 25.
Viri
[uredi | uredi kodo]- André van Hasselt. Cingétorig et Indutiomar. Biographie Nationale de Belgique, Bd. 4 (1873), str. 115–121 (online).
- Friedrich Münzer. Cingetorix. Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft, Band III, Stuttgart 1899, str. 2560.
- Wolfgang Spickermann. Cingetorix. Der Neue Pauly, Band 2, Metzler, Stuttgart 1997, ISBN 3-476-01472-X, str. 1206.