Cilazapril

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Cilazapril
Skeletna formula of cilazaprila
Imena
IUPAC ime
(4S,7S)-7-[[(2S)-1-etoksi-1-okso-4-fenilbutan-2-il]amino]-6-okso-1,2,3,4, 7,8,9,10-oktahidropiridazino[1,2-a]diazepin-4-karboksilna kislina[1]
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChEMBL
ChemSpider
DrugBank
ECHA InfoCard 100.168.764
KEGG
UNII
  • InChI=1S/C22H31N3O5/c1-2-30-22(29)18(13-12-16-8-4-3-5-9-16)23-17-10-6-14-24-15-7-11-19(21(27)28)25(24)20(17)26/h3-5,8-9,17-19,23H,2,6-7,10-15H2,1H3,(H,27,28)
    Key: HHHKFGXWKKUNCY-UHFFFAOYSA-N
  • CCOC(=O)C(CCc1ccccc1)NC1CCCN2CCCC(N2C1=O)C(O)=O
Lastnosti
C22H31N3O5
Molska masa 417,51 g·mol−1
log P 2,212
Kislost (pKa) 2,285
Bazičnost (pKb) 11,712
Farmakologija
Aplikacija zdravila peroralno
Pravni status
  • UK: Rp (Le na recept)
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Cilazapril je antihipertenziv (učinkovina proti povišanem krvnem tlaku) iz skupin zaviralcev angiotenzin pretvarjajočega encima.[2] Uporablja se peroralno. Cilazapril je, kot enalapril in ramipril, predzdravilo, ki se po absorpciji hidrolizira do cilazaprilata. Slednji ima dolgo razpolovno dobo, kar omogoča odmerjanje enkrat dnevno.[3]

Indikacije[uredi | uredi kodo]

V študijah je cilazapril izkazal učinkovitost pri zdravljenju blage do zmerne hipertenzije.[4]

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Najpogostejši neželeni učinki so kašelj, omotica, utrujenost in glavobol. Povečini so neželeni učinki blagi in izzvenijo brez prekinitve zdravljenja.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. http://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/summary/summary.cgi?cid=56329&loc=ec_rcs, vpogled: 2. 6. 2013.
  2. Szucs T, Schneeweiss A. Cilazapril: an overview of its efficacy and safety in hypertension. Cardiology 1992; 80 (1): 34-41.
  3. 3,0 3,1 Deget F., Brogden R. N. Cilazapril. Drugs 1991, vol. 41, št. 5: 799–820.
  4. Stevenson J. G., Chideckel E. W. Evaluation of cilazapril versus captopril in patients with mild to moderate essential hypertension. Clin Exp Hypertens. 1994; 16 (2): 179–196.