Cilazapril
| |
| Imena | |
|---|---|
| IUPAC ime
(4S,7S)-7-[[(2S)-1-etoksi-1-okso-4-fenilbutan-2-il]amino]-6-okso-1,2,3,4,
7,8,9,10-oktahidropiridazino[1,2-a]diazepin-4-karboksilna kislina[1]
| |
| Identifikatorji | |
3D model (JSmol)
|
|
| ChEMBL | |
| ChemSpider | |
| DrugBank | |
| ECHA InfoCard | 100.168.764 |
| KEGG | |
PubChem CID
|
|
| UNII | |
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
| |
| |
| Lastnosti | |
| C22H31N3O5 | |
| Molska masa | 417,51 g·mol−1 |
| log P | 2,212 |
| Kislost (pKa) | 2,285 |
| Bazičnost (pKb) | 11,712 |
| Farmakologija | |
| Aplikacija zdravila | peroralno |
| Pravni status |
|
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
| Sklici infopolja | |
Cilazapril je antihipertenziv (učinkovina proti povišanem krvnem tlaku) iz skupin zaviralcev angiotenzin pretvarjajočega encima.[2] Uporablja se peroralno. Cilazapril je, kot enalapril in ramipril, predzdravilo, ki se po absorpciji hidrolizira do cilazaprilata. Slednji ima dolgo razpolovno dobo, kar omogoča odmerjanje enkrat dnevno.[3]
Indikacije[uredi | uredi kodo]
V študijah je cilazapril izkazal učinkovitost pri zdravljenju blage do zmerne hipertenzije.[4]
Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]
Najpogostejši neželeni učinki so kašelj, omotica, utrujenost in glavobol. Povečini so neželeni učinki blagi in izzvenijo brez prekinitve zdravljenja.[3]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ http://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/summary/summary.cgi?cid=56329&loc=ec_rcs, vpogled: 2. 6. 2013.
- ↑ Szucs T, Schneeweiss A. Cilazapril: an overview of its efficacy and safety in hypertension. Cardiology 1992; 80 (1): 34-41.
- ↑ 3,0 3,1 Deget F., Brogden R. N. Cilazapril. Drugs 1991, vol. 41, št. 5: 799–820.
- ↑ Stevenson J. G., Chideckel E. W. Evaluation of cilazapril versus captopril in patients with mild to moderate essential hypertension. Clin Exp Hypertens. 1994; 16 (2): 179–196.